ponedeljek, 20. oktober 2014

Tirana

Kruje


V petek 19.9.2014 zjutraj smo zapustili Skadarsko jezero in se napotili proti Tirani, ki je glavno mesto Albanije. Vmesni postanek so bile idilične Kruje, kjer smo našli velik parkirni prostor za avtobuse, Luno pustili v avtodomu, mi3 pa odšli po ogledih in spominskih nakupih. Zanimivo, da v Albaniji avtoceste niso plačljive, sicer je na njih omejitev 110 km/h, saj se na AC znajdejo ljudje, ki prečkajo AC, konji, osli, iz AC je kar dovoz do hiš, polj,... 

KRUJE









TIRANA
V sončno in vročo Tirano (30°C) smo prišli v petek okoli 14. ure. V Tirani pa spet en velik kaos na cesti. Vozniki se vrivajo, pasov sploh ni narisano, pa se nekje vozijo štirje vštric, spet drugje pet,... Kaos!! Z avtodomom po centru Tirane res ni bil mačji kašelj se voziti. Vmes pa še iskati edini hotel, kjer je dovoljeno, da parkirajo avtodomi. Ko sva že obupala z iskanjem hotela, pride na enem parkirišču prIjazen možicelj do naju, ki govori po naše (nekaj med hrvaščino in slovenščino), pa nama da super napotke do hotela Baron. Hotel idiličen, lasniki prijazni. V hotelu sva si privoščila kosilo, malo povprašala kako se nama splača iti do centra Tirane, brez Lune seveda in že sva sedela v avtobusu, ki naju je peljal cca 4 km do centra za borih 30 LEKov (0,20 €). Tirana pa dokaj čisto mesto in v mojih očeh eno prav posebno glavno mesto. Sem že videla kar nekaj večjih mest (London, Moskva, Atene, Barcelona, Sofija, San Francisco, Los Angeles,...) pa je to mesto res posebno. Meni hecno, da nima Mcdonaldsa, hihi. Pa ne da bi šla jesti tja, ampak Mec je pa res v vsakem glevnem mestu. Zanimiv je center Tirane, ki je odprt za prevoz povsod, le ena mala uličica je namenjena peš coni. Tudi priznanih trgovin ni, le butiki z domačo robo. Da pa ne omenjam stritarjev, ki jih je polno. V vsakem mestu me vedno vleče k tržnici in tu je bilo res ful za videt (sem kar pozabila fotkati) od njihove lokalne pisane zelenjave in sadja, do takšnih in drugačnih rib, pa mesa, začimb, mmmmm. Za ogled muzejev mi2 nisva, tako da sva si jih ogledala le od zunaj. Po dve urni šetnji po Tirani, sva je imela dovolj. Naslednji dan, v soboto pa smo jo če obrali proti morju o tem več v naslednji objavi. 









Hotel Baron z mavričnim šotorom

Ni komentarjev:

Objavite komentar