Luna chocolate lab sweeter than chocolate

Kremžarjev vrh

2012-01-30T10:21:00.000+01:00

Kremžarjev vrh (1164 m) je najbolj zahodni vrh Pohorja in tja se radi podamo, ko smo na Koroškem. Veselje je toliko večje, ker je tam vsaj nekaj malega snega, ki poskrbi za pasje veselje.

Klovn na ledu

2012-01-27T21:15:00.005+01:00

Z Luno ni nikoli dolgčas!!

Odboj od stene

2012-01-25T11:03:00.005+01:00

Luno učim nov trikec, in sicer odboj od stene (mogoče celo enkrat od telesa, sam to bo že velik podvig) ... tega sem se lotila s pomočjo deske, ki je prislonjena na steno. Namen je, da bom večala kot deske in enkrat bo pač pod pravim kotom in odbila se bo od steneJ. Tak je plan.

preveč gor

obrat - zaskuk

nazaj dol

Luna je na začetku šla do vrha deske, ker pa sem klikala, ko je naredila en korak na deski, si je prišla gor, da ji ni treba laufat do vrha. No, zdaj to pridno klikamo, še vedno naredi kak korak preveč ampak glede na to, da sva to delali 2x je super. Vaja dela mojstra in mojster vajo.

Še kratek filmček:

miSel

2012-01-23T09:32:00.000+01:00

" Temperament is the Keystone of labrador.

Labrador should have a kindly

Nature, always Willing to please, shows No Sign of

Aggression, should have an inbuilt love of

Retrieving and a natural Ability of hunt.

If it has all these Qualities, then it is a Labrador."

[Sandra & John Halstead]

Fosfor

2012-01-19T09:47:00.002+01:00

Z Luno sva bili ponovno pri dr. Krušiču (tretjič). Tokrat sva bili na pregledu dve uri in pol, spet so si vzeli čas za Luno. Ponovno je bila na različnih frekvencah magnetne terapije in pa naredili so ji osteopatijo.

Osteopatija je stroka, ki temelji na globinskih znanjih anatomije, fiziologije, biomehanike in embriologije. S posebnimi tehnikami zdravnik, homeopat vpliva na motnje gibljivosti tkiv v organizmu na različnih ravneh:

na ravneh skeleta - sklepov
na ravneh mišičnih ovojnic
notranjih organov
različnih tekočin v organizmu in celo na celularni ravni.

Naloga osteopata je odpraviti vzroke nastanka določene težave, kar vključuje vse komponente, ki k temu lahko pripomorejo: telesne, organske in psihične. Z razliko od nekaterih drugih zdravstvenih pristopov, osteopatija torej nikakor ne pogreša stalnega iskanja sprožilnih vzrokov "bolezni", kar seveda zahteva neprestano dinamičnost in elastičnost terapevtskega uma.

Več o osteopatiji na KLIK

"Luna je FOSFOR"

Načela homeopatije so:

načelo podobnosti, po katerem zdravnik homeopat z zdravilom, ki pri zdravem človeku povzriča podobne simptome, kot jih ima bolnik
načelo individualnosti, po katerem zdravnik homeopat izbere zdravilo na osnovi vseh bolnikovih simptomov (psihični, fizični in splošni) in ne na osnovi diagnozne bolezni;
načelo uporabe potencialnih zdravil; zdravila so izdelana in mineralov, rastlin, živalskih delov ali izločkov. Zdravila med postopkom izdelave redčijo in pretresajo do željene potence, kar je na stekleničkah označeno s črko in številko.

Po načelu individualnosti, je Luna FOSFOR. Včeraj sem ne vem kolikokrat slišala, da je Luna karakterno čisti fosfor, zraven pa polno smeha... WTF?!?? V ambulanti je bilo kar nekaj ljudi, ki so se izmenjevali. In Luna, ki ima res pretirano rada ljudi, je šla do vsakega, se stisnila k njemu, mu dala lupčka,... Pa so mi razložili, da je FOSFOR zato, ker ima takoooo zeeeloooo rada ljudi, življenje, je radovedna in polna energije,... Ok, je pač fosfor. Največ smeha pa je povzročilo njeno valjanje po hrbtu... jao pes moj J!

Lunino stanje je boljše, je pa še vedno "Spuša Lula" z manjšimi kapjlicami, ki si jih sama zliže, ni pa več lužic. To je za naju velik napredek!

Dummytraining

2012-01-17T10:50:00.000+01:00

Uh, kak je fajn videti prinašalce v delu, za katerega so bili rojeni.

Ko pes ostane doma

2012-01-15T21:39:00.000+01:00

jutranja

Ko pes ostane doma (1x in edinkrat na leto) oz v odličnem varstvu pri mami, se zgodi :::svetovno bordanje::: 600 km prog, 2,5 m snega, ceulc off roads, padci in salte v celcu, šajba, -3 stopinje, ... vse to je letos bil Val Thorens & Les 3 Vallees JJJ

(foto: J.K.)

Cuz

2012-01-06T22:44:00.001+01:00

Cuz je vrhunska igrača za psa, a dokler je ne probaš na svojem psu, ne moreš verjeti, kako so psi nori nanjo. Ta igrača je med Luninimi TOP 5. Poleg tistih za vlečenje, je nora na takšne in drugačne žogice, če piskajo je žur še toliko večji. Ampak Cuz ni navadna žogica, to je možicelj z nogami, narejen iz posebne gume in je zelo zabavna igrača, ki piska. Originalni Cuz (ki ga v Sloveniji žal ni mogoče dobiti), je narejen iz materiala, ki je prijeten na otip, med žvečenjem se voljno zvija po gobcu, njegovo stiskanje in piskanje pa dodatno motivira psa. Posebnost te igrače je tudi njeno poskakovanje in akrobacije, ko se le ta odbija od tal in to daje psu še dodaten zagon.

Možiclji Cuz so vseh mogočih oblik in barv.

ZiMska RadUha

2012-01-03T13:31:00.001+01:00

mi2 na premagani gori

Trioadijo je 2.1.2012 premagal prvi dvatisočak letos. Podali smo se na zasneženo, a s soncem obsijano Veliko Raduho (2062 m). Premagali smo 1200 m višinske razlike in ob 11 uri osvojili vrh. Mojemu dragemu je 560 m višinkse razlike premalo (če bi štartali od Snežne jame ali koče na Loki), midve pa se tudi ne pritožujeva, če je kakih par sto metrov več za nareditiJ. Tako smo avto pustili na odcepu za Snežno jamo in nekaj kmetij, kjer se začne makadam (ne znam bolje definirati). Potem pa peš slabo uro in pol do Koče na Loki, potem pa še dobro uro do vrha Raduhe. Na vrhu pa neprecenljiv pogled na okoliške vrhove, nekatere obsijane s soncem, spet drugi oblegani z oblaki.

malica na vrhu

trio adijo

bojda v mojem imenu manjka črka F J

Pot od koče do vrha je bila malo težja, saj je bila zasnežena in poledenela, mi2 pa nisva imela derez. Edina srečnica z njimi je bila Luna, ki ima že vgrajene, pa še njej je nekajkrat spodrsnilo na poti navzdol. Malo truda in gazenja po snegu ob robovih poti, pa je šloJ. Torej Velika Raduha v zimskih razmerah, premagana.

četica koraka strumno in veselo

Leto 2011

2012-01-01T12:17:00.006+01:00

Za nama je res lepo leto. Če pogledam nazaj, je bilo v letu 2011 morje dobrih treningov, novih izzivov, uspešnih "porazov" in polno majhnih "zmag". In tu so dogodki, ki mi bodo za vedno ostali v lepem spominu...

Memorial Boža Talana - KLIK

Državno prvenstvo reševalnih psov - KLIK

Izpit PO1 - KLIK

Preizkušnja za območne enote 2012 - KLIK

Vaje & Tabori Vaja Območne enote 3. skupine - KLIK, Vaja "Rešujmo življenja - KLIK, Gotenica, december 2011 - KLIK,

Tabor v Puli - KLIK

Tabor Zagorje - KLIK

Lavinski tečaj "Bruneck" - KLIK

Zbogom leto 2011, takšno kot si bilo!
Srečno 2012!!

Odpadki gradbenega materiala

2011-12-28T13:20:00.002+01:00

V ponedeljek 26.12.2011, smo izkoristili praznični dan in se ponovno podali na trening drugam. Tokrat nas je pot zanesla v Dol pri Ljubljani, kjer smo trenirali na odlagališču gradbenih ostankov. Trening je dobro uspel, psi so se ponovno znašli v nekaterih novih situacijah, kar nam je na gostovanjih najbolj važno.

ne privezu

Razdelili smo se v dve skupini po štiri, eni so delali na višjem desnem kupu, drugi na levem manjšem, a težje prehodnem. Potem sta se skupini zamenjali. Fajn je bilo, ker smo na obeh delih imeli že pripravljene grobove, ki smo jih z veseljem izkoristili.

Lunica je delala super fajn. Ugotovila sem, da Lune ne rabim učiti "okol" ;) (kakor imajo hrvatice (podoben) ukaz za svoje borderje, da gredo še okoli ruševine preiskat). Luna si namreč sama najde najlažjo pot do markerja - okoli po najlažji poti, pač kolikor se da po najlažjem delu, čim manj po težjih blokih. Znajdi se, hihi. Zato sva naredili tudi kratke motivacije, da je res prehodila kupe neprijetnega materiala, na katerih ni imela ne vem kakih problemov. Punca pač zna razmišljati in ne hodi brezglavo po ruševiniJ.

Desni kup v sliki:

iskanje

igra z markerjem

motivation

distraction - tomato

winning the award

Levi kup v sliki:

prebijanje po kupih do groba

lociranje

oblajanje

KLIK do slik v galeriji KDRP Celje

Etin koledar 2012

2011-12-27T10:53:00.000+01:00

Nekje konec novembra se mi je porodila misel o Etinem koledarju 2012. Slik vseh psov sem imela zadosti, nekaj malega sem jih "ukradla" na FBju, Evi in Tamari. In tako je po nekaj dnevnem razmisleku, katere slike za kateri mesec, nastal ta koledar. Koledar sem naredila na DMovi spletni strani.

Vesel Božič!!

2011-12-23T16:35:00.000+01:00

May the good times and treasures of the present become the golden memories of tomorrow.

Wish you lots of love, joy and happiness.

MERRY CHRISTMAS!!

Fotke iz vaje v Socki

2011-12-21T09:15:00.000+01:00

KLIK do slik v Galeriji KDRP Celje

Vaja v Socki

2011-12-20T08:41:00.001+01:00

udeleženci vaje ERP Celje in Tina K.

V nedeljo, 18.12.2011 je v graščini v Socki potekala vaja Prostovoljnih gasilcev Socke, Frankolovega in Vojnika (upam da nisem koga izpustila), članov ERP Celje - članov MO Celje in enote za prvo pomoč (bolničarji).
Na vaji so se najprej gasilci spoprijeli z ognjenimi zublji, iz goreče graščine so na nosilih prinesli nekaj ponesrečencev, ki so jih naše "bolničarke" oskrbele. Ko so pogasili ogenj, smo na vrsto prišli vodniki s psi, da poiščemo še morebitne ostale ponesrečence, ki jih gasilci niso našli. Psi so suvereno opravili svojo nalogo in našli vse ponesrečence. Na naše veselje jih ni motil dim, s katerim so gasilci poskrbeli za bolj živo podobo vaje.
Vajo smo zaključili v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Socka, kjer so poskrbeli za naše želodce s kranjsko klobaso, s katero sem se v dveh dneh srečala kar 2x J.

Več v sliki:

gašenje ognjenih zubljev

oskrba ponesrečencev

v akcijo še s psi

prenos pogrešanca na zborno mesto

na koncu pa žur z žogo

Vaja pod Storžičem 2011

2011-12-18T17:36:00.000+01:00

vesela ETA

V soboto, 17.12.2011 je potekala pod Storžičem še zadnja letošnja vaja ERPS. Na vaji sicer psi niso imeli nobenega dela, smo se pa nadvse zabavali mi vodniki. Organizatorji so nam pripravili štiri delovne točke in na vsaki smo morali izmenjujoče delati vsi vodniki. Na vseh delovnih točkah je bilo veliko smeha in vzpodbude s strani vodij delovišč (hvala za slikanje). Kot je na vaji običajno, smo se sami razdelili v skupine po tri. Seveda smo bile v skupini Eva, Tamara in jaz, po novem poimenovane ETA.

PRVO DELOVIŠČE:

hoja po "gurtni"

DRUGO DELOVIŠČE:

hoja s hoduljami

TRETJE DELOVIŠČE:

met žogice v tarčo s posebnim pripomočkom - šlauf od gume

ČETRTO DELOVIŠČE:

uporaba geofona

Na vseh deloviščih je bila ključnega pomena usklajenost in pomoč cele ekipe.

psi so prišli na vrsto po vajiJ

ZAKLJUČEK

Po vaji je kmalu sledila zaključna slovesnost, kjer je Vlado Gerbec podelil nazive "reševalni pes" in "vodnik reševalnega psa". Čestitke vsem prejemnikom!!

GOTENICA, december 2011

2011-12-13T09:08:00.003+01:00

Tudi za leto 2012 sva z Luno razporejeni v Območno enoto 3. skupine za Štajersko regijo, Posavje, Zasavje, Dolenjsko in Pomurje in minuli vikend smo vsi člani Območnih enot imeli dvodnevno vajo v Gotenici. Vikend je bil zanimiv, vaja je bila spet malo drugačna, kot prejšnjič, kar se mi je zdelo super fajn. Vmes je bila prava iskalna akcija, na katero so bili vpoklicani Ljubljančani.

Razdeljeni smo bili v štiri skupine:

začetniki (tisti, ki so bili letos prvič razporejeni v območno enoto)
skupina območih enot (dve skupini, v eni od teh sva bili tudi z Luno)
skupina, ki je upravljala z GPSi
MERP

SOBOTA
V soboto smo v obeh skupinah območnih enot imeli proste rokeJ, kaj bomo počeli. Skupaj smo se odločili, da bomo dopoldne delali:

iskanje v strelcih - v trojkah
oblajanje dveh psov na motivacijo - oblajla sta psička in pes, da ne bi slučajno prišlo do kakšnih konflikotov
iskanje ob poti - iskal si sam s svojim psom, brez povelji, da je pes tudi na simulaciji iskalne akcije dobil potrditev od markerja.

Vsi psi v skupini so svoje naloge odlično opravili.

Kje je Luna ;) ? (iskanje v strelcih - trojke)

Popoldne, po kosilu pa smo si dve skupini, ena drugi pripravili scenarij in simulacijo iskalne akcije. Najprej je naša skupina delala. Druga skupina nam je prizorila "pobeg ljudi iz dekliščine", iz nje so se razposajeni gosti razbežali, pijani so se izgubili, bodoča nevesta pa je celo ušla s striptizerjem. Uh, da bi le me našle striptizerja, hihi. Po navodilih naših vodij, sva s Tamaro in Katjo S. dobili določen del za preiskat. Še preden smo se razvrstili v strelce, sta Tia in Luna zavohali markerja. Žal ga nista dobro (skupaj) oblajali, Tia je 2x zalajala, Luna ga je lupčkala, potem je pri njemu že bila Tamara. Marker je imel poškodbo gležnja in kot bodoči bolničarki, sva s Tamaro improvizirali imobilizacijo. Ker v najini prvi pomoči ni bilo pripomočkov za imobilizacijo, sva se znašli po svoje. Najprej sva zrahrali vezalke na čevlju, potem pa za imobilizacijo uporabili jakno in povodec. Potem sva si markerja naložili na roke in ga nesli po klancu navzol, kot kralja oziroma kraljično, saj je markirala Katja Š.. Kmalu je vlogo nosača prevzel Dušan, ki jo je kot žakelj krompira nesel na zborno mesto.

transport najdene osebe, ki je imela poškodovan gleženj

improvizirana imobilizacija gležnja - MOTO: ZNAJDI SE!!

Potem smo iskali naprej, našli še nekaj pogrešancev iz dekliščine, a žal nismo našli bodoče neveste in striptizerjaL. Ker že na začetku nismo dobili informacij, kje točno naj preiskujemo smo ju žal izpustili. Strelce niso razširili v breg, da bi psi dobili oba v nos.

Nato je še naša skupina pripravila simulacijo iskalne akcije in tudi druga skupina je našla skoraj vse markerje, žal so izpustili enega. Naš začetni scenarij o roparjih se je izjalovil, pa smo markerji bili otroci, ki smo ušli iz vrtca.

NEDELJA

Na ta dan smo imeli simulacijo iskalne akcije, naš glavni cilj, poleg najdenih pogrešanih oseb, je bilo iskanje s pomočjo GPSa. V naši skupini nas je bilo šest, štirje vodniki s psi smo iskali (Eva-vodja, Tamara, Iva in jaz), dva pa sta bila zadolžena za naše usmerjanje s pomočjo GPSov (Maja in Andreja). Naša skupina je zelo dobro funkcionirala, zaupali smo koordinatorkama in naši vodji ter s skupnimi močmi smo našli eno pogrešano osebo.

Ponosna na mojo babnco, da je našla tega markerja, saj je bil v najinem dometu, hodili pa sva na skrajnem levem robu strelcev. Vesela najbolj zato, ker sva bili v bistvu že mimo markerja, bil je tudi kar nekaj metrov ven iz moje trase hoje, pa ga je dobila v nos, potegnila nazaj in ga oblajala. Velika zasluga za najdbo gre koordinatorkama, ki sta me opozarjali, naj se držim še bolj levo - če me ne bi opozarjali in skrbeli za naše iskano območje, markerja ne bi našli.

Dvodnevna vaja je v mojih očeh zelo dobro izpadla. Najbolj mi je bilo všeč, da so v soboto vsi psi dobili potrditev, da se ni na velikem področju iskalo le enega markerja, ampak več njih. Se vidimo na februarski GoteniciJ.

"agility"

2011-12-06T10:09:00.001+01:00

"Success is not measured by the position one has reached in life, rather by the obstacles one overcomes while trying to succeed"

Booker T. Washington

Homeopatija

2011-12-05T09:50:00.000+01:00

Luna jemlje homeopatska zdravila slabe tri tedne. Ni še popolnoma zdrava, je pa nekaj napredka. Prejšnji teden ni bila "Spuša Lula" dobre tri dni, potem pa je žal bilo spet nekaj kapljic. Je definitivno bolje, ne uhaja ji toliko, kot prej, vendar še ni 100% ozdravljena inkontinence.

Kontrolo pri dr. Krušiču imava naslednji teden.

nA dREveSu

2011-12-03T13:47:00.001+01:00

IRO izpiti v meglenem Zagrebu

2011-11-30T10:23:00.000+01:00

Magla svuda, magla oko nas,

Iz daljine jedva cujno dopire tvoj glas.

V soboto in nedeljo 26. in 27.11.2011 sva se z Luno udeležili IRO izpitov v Zagrebu, ki so ga organizirali KOSSP Zagreb. Žal sva bili ponovno neuspešni na iskanjuL. Sama ruševina sicer ni bila težka, Luni so bili težko skriti markerji, pa je spet dva le obcvilila.
Časovnica mi že na začetku ni bila najbolj všeč, saj sem imela izpit dva dni, pa sem se oba dni vozila iz Celja v Zagreb (na lastno željo, lahko bi spala v Brežicah). Ampak nisem človek, ki bi se pritoževal... načeloma se ti prilagodiš časovnici oziroma izpitu, ne ona/on tebi. Mislim, da bi se tega lahko zavedal še marsikdo drug, pa odjavljanje od izpita tik pred zdajci,... ampak to je že druga tema.

ISKANJE
sodnik: Patrik Corpataux (CH)
sobota, 8:40h

4 MARKERJI:
1 oblajan
2 obcviljenja
1 ne najden

Pred iskanjem nisem imela velikih pričakovanj. Vedela sem, da so to IRO izpiti in iskanje definitivno ne bo lahko. Pri prijavi sodniku me je takoj čakal šok, saj je rekel da je "20 victims". WTF?? V resnici se je iskalo 4 markerje (jaz sem bila prepričana, da so le 3), to sem zvedela na koncu pri avtu, od naših ERPS, saj sta pred mano iskali Kaja in Sila.
Luna je prvega markerja imela v nosu že pri prijavi sodniku, tako da ga je hitro našla. Potem je delala lepo, lepo se je gibala po ruševini. Enega markerja je dobivala v nosu zunaj podolgovate hiše. Ko sem jo poslala v hišo ni dobila nič in vračala se je nazaj na okno in cvilila. Sodniki mi je na koncu dejal, zakaj nisem tega obcviljenja prijavila, da bi mi ga priznal. Saj je bil marker 1,5 m stran, v WCju, ki je bil naložen z gumami. Ma ja, kako naj jaz vem, da lahko prijavim cviljenje psa. Sej sem vedela da je blizu markerja, sam ne moreš to prijavit. Oziroma pri tem sodniku očitno lahko. Drugo cviljenje je bilo na neprijetnem materialu, kjer je bil marker na višini. Mislim, da je to bila Luni čudna situacija in ni razvozljala, da je marker nekje na višini. Četrtega pa sploh ni dobila v nos.

(FOTO: vir FB - KOSSP Zagreb)

To je to, Luna je spet delala lepo 20 minut, pol pa ji je malo dol padlo in sva nehali z iskanjem. Iskano območje ni bilo veliko, tudi vodnik je imel veliko prostora za gibanje. Tako da bi/so izkušen pes lahko našel vse markerje v 15 do 20 minutah brez problema. Luna pač ni znala rešiti situacije v kateri se je znašla.

POSLUŠNOST
točke: 41/50
sodnik: Joop Meiljier (NL)
nedelja, 8:15

Poslušnost sva izvajali skupaj s Kajo in Silo. Žreb je, na moje veselje, določil, da delava prvi, vaje pa so si sledile APORT, PLAZENJE, PROSTOR, STOJ, PROSTA VODLJIVOST, SEDI in VAJA NAPREJ. Tokrat sem bila zelo zadovoljna z Lunino energijo in delom. Kar pač nimava dodelano, še ostaja nedodelano, vendar se na treningih trudiva popraviti še določene pomanjkljivosti (obrate, prihod do mene,...). Veselilo me je, da so bile vse vaje v gibanju pravilno izvedene in da je prosta vodljivost bila spet nekoliko boljša.

brrrr je mrzl (FOTO: Nevenka)

Tokrat bi lahko imele še malo več točk, če bi šli zjutraj povaditi vajo naprej (bi punca malo dlje odlaufala), pa če bi jo sprehodila mimo poligona, ko se je slišal čuden zvok iz megafona tudi ne bi bilo slabo. Jaooooo... med prosto vodljivostjo se je streljalo in isto časno se je iz megafona slišalo rjovenje medveda (v resnici je bila posneta motorna žaga, ampak slišalo se je rjovenje). Luna se je "ustrašila" rjovenja in je pogledala nazaj in malo zaostala za mano, ampak je takoj lepo nadaljevala. Sodnik je kasneje rekel, da je občutljiva na strel ≈ ja pa ja, Luna pa že ne.

Napako sem naredila pri aportu, kjer je spet zadnjih nekaj metrov čisto upočasnila, pa sem stopila korak nazaj in mislim, da je zaradi tega bila vaja ocenjena z nulo, sam nisem sigurna.

Kljub vsemu, zelo zadovoljna z Lunico. Zdaj pa naučit iz prostor v stoj, pa popravit napake, ki jih imava, pa bova redy za nov pravilnikJ.

OVIRE
točke: 46/50
sodnik: Pavel Sabacky (SK)
nedelja, 12:00

Ovire sva šli še potrenirat, kaj kmalu po poslušnosti. Luni je kar pametno prej pokazati vse ovire, da se punca psihično pripravi nanje (oz jaz, hihi), najbolj važne pa so lestev, preskok, neprijeten material in deteširne mize.
Na izpitu je, do deteširnih miz vse opravila z odliko (dobesedno), bravo bejba... zaporedje miz sva imeli LEVA, NARAVNOST in DESNA. Žal ni šla na mizo naravnost, tako da sva tukaj zgubili tri točke, eno točko pa sva izgubili še pri prenosu, kjer je Luna bila tako vesela, da je med ljudmi, da je, ko bi morala steci nazaj do mene, veselo stekla do sodnika, pa nazaj do tistega, ki jo je nosil in potem do mene (na samo eno povelje), hehe.

Poslušnost in ovire so že nekak rituali in ni več tiste panike, da bi se bala, da bi padli izpit zaradi tega. Pri iskanju pa rabiva kilometrine in treningov predvsem na drugih ruševinah. Malo več zaupanja rabim tudi v sebe, pa bo. Drugo leto pa nov pravilnik in novim zmagam naproti J!!

Otiščanci

2011-11-24T09:16:00.000+01:00

Ajej, če mi kaj ni všeč pri labradorcih, so to otiščanci ("oguljki"), ki se jim tako radi naredijo na komolcih. Saj se tudi drugim pasmam, ampak ker so mi labiji najbolj pri srcu, me to na njih moti. Sicer je to samo "lepotna napaka", pa vendar se jim da ogniti, če se jim posvetimo pravočasno - čeprav nekateri pravijo, da so dedni, kaj pa vem. No, Luna jih še nima, oziroma se ji začnejo delati, sploh poleti, ko ne leži toliko v svoji postelji ampak bolj na mrzlih tleh, potem pa jih mažem, masiram in mažem in ponavadi izginejo, se zarastejo nazaj z dlako. Zelo pomaga masaža tega predela (da je komolec fajn prekrvavljen) in pa kreme. Mazala sem jih z vazelinom in pa ognjičevim mazilom. Oboje pomaga in zaenkrat se uspešno bojujeva proti otiščancemJ!

Homeopatska zdravila

2011-11-21T10:02:00.000+01:00

Kot sem že pisala prejšnji mesec je Luna inkontinenčna. Po objavi v blogu, sem dobila komentar na objavo, naj poizkusim še s homeopatskimi zdravili (hvala Sebi). Pa sem malo prebrskala po netu in naju naročila pri dr. Krušiču (KLIK do njegove spletne strani). Dr. Krušič je veterinar, homeopat, osteopat in doktor kitajske tradicionalne medicine, ki sodeluje z novodobnimi znanstveniki po vsem svetu. S svojim obširnim znanjem in pristopom pomaga ljudem in živalim iz začaranega kroga "neozdravljivih" bolezni in jemanja kemičnih zdravil najti pot do zdravja, ki je telesu naravna in razumljiva.

Na pregledu sva bili prejšnji ponedeljek. Za Luno so si res vzeli čas, saj sva bili na pregledu slabi dve uri. Poleg pregleda, nekakšne masaže v smislu pretoka energije, sem morala opisati tudi Lunin karakter. Med drugim, kaj pomeni, da ima pretirano rada ljudi, jim je bilo jasno že po 20 minutah srečanja. Luno je zanimalo vse v ambulanti, talala je lupčke, se stiskala k ljudem, ki so jo "obdelovali", nikakor se ni popolnoma umirila. Ampak kljub temu je bil pregled brezhiben. Na podlagi karakterja, njene hiperaktivnosti in najinega problema je dobila kar nekaj naravnih-homeopatskih zdravil, ki jih zaužije 2x dnevno, pred hranjenjem.

Na pregledu sem izvedela še marsikaj novega... med drugim, da je Lunina bela dlaka na trebuhu, ki jo je dobila po sterilizaciji znak prekinitve pretoka energije (sama sem vedela, da bele dlake na območju operacije ne pomenijo nič dobrega), tudi Lunina irokeza na gobčku naj pri živalih ne bi bila naravna in je znak nekakšne anomalije. So me vprašali, kdaj je dobila irokezo, pa jo ima že od rojstva.

Izvedela sem tudi, da bi bilo psom najbolje kuhati hrano, da je to najbolj zdravo, saj so briketi preveč (toplotno, kemično) obdelani in vsebujejo marsikaj, kar ne piše na embalaži. In kaj bi se naj psom kuhalo? Vsega i svašta!! Zanimivo je, da bi se jim naj poleg kuhanega mesa in zelenjave (česen, korenje, brokoli, por, peso, bučke...), dajalo tudi sadje (jabolka, hruške, banane, ribez,...), jogurt, kosmiče in tudi sveže začimbe (peteršilj, rožmarin, baziliko, timijan, drobnjak...). Vsekakor zelo zanimivo in vredno premisliti.

Po enem tednu jemanja homeopatskih zdravil, je Luna še vedno "Spuša Lula", upam, da bo rezultat kmalu boljši!! Kontrolo imava čez en mesec.

Ruševinska vas Ig

2011-11-16T19:48:00.000+01:00

V nedeljo, 13.11.2011 smo se ponovno odpravili na trening drugam. Tokrat nas je pot zanesla v ruševinsko vas na Ig. Tukaj sva z Luno že trenirali enkrat (Trening na Igu), vendar takrat ni bilo nobenega "Ljubljanskega šefa", ki bi nam razkazal ruševino z grobovi. Pa je v nedeljo to vlogo prevzela Katja Skulj, hvala še enkrat. Skratka Ig je nam Celjanom zelo zanimiva ruševina, saj podobnih nimamo. Predvsem imam v mislih grobove v tleh in prehod preko neprijetnih materialov. Definitivno se bomo podali še kdaj v to ruševinsko vasJ.

SESTANEK (FOTO: Darja in Aljaž Janc)

Zbrala se nas je pisana druščina - največ je bilo nas Celjanov (Eva, Tamara, Darja, Nevenka, Aljaž, Iva in jaz). Poleg nas pa so bili še Katja Skulj, Katja Šporar, Nejc in Tadeja.

DEBATA OB ČAJU Z RUMOM (FOTO: Darja in Aljaž Janc)

Za Lunino iskanje mi je bilo pomembno, da so markerji "v tleh", zaradi bližajočega se izpita v Zagrebu, kjer bi naj bila odprta ruševina.

V prvi rundi je iskala tri markerje, vsi so bili v tleh, delali sva pri objektih na skrajnem levem robu celotnega območja "ruševinske vasi". Prvi je bil levo-levo ob objektu, druga dva pa kar skupaj, v skrajno desnem objektu. Moj namen je bil, da najde najprej markerja na levi-levi strani, nato pa ko najde drugega, narediva usmerjenje od drugega na tretjega. Oziroma potrenirava, da ostane drugi marker v grobu, jaz jo usmerim in po "scenariju", bi takoj dobila v nos tretjega, ki je bil v istem prostoru, v cevi. Žal se moj scenarij ni najbolje izšel, saj je Luna dobivala vonj tretjega markerja desno od njega, po zidu navzgor, potem je videla še lutko, ki je tam ostala od vaje in začela je lajati v lutko. "Krucifiks!!", se včasih izjalovijo naši scenariji. Vmes je šla še dvakrat lajat na drugega markerja. Ahja, takle mamo. Vmes me je prav presenetila, kje si je našla pot do vonja markerja... Uglaunem včasih ne moremo kljubovati temu čudežnemu svetu vonjavJ.

LUNA IŠČE (FOTO: Darja in Aljaž Janc)

V drugi rundi je iskala dva markerja, nato pa ji je tretji še pobegnil. Spet sta bila oba v tleh. Prvega je namesto na cevi dobila v nos na stopnicah, kar se mi je spet zdelo zanimivo. Marker jo je lahko lepo nagradil tako, da ji je vrgel igračo. Drugi marker je bil v nekakšnem jašku, pokrit z lesom in stiroporjem. Tretji pa ji je nato pobegnil v modri boben na skrajno desnem obrobju. BP!

Za konec sva v delnem mraku naredili še eno iskanje oziroma je bolj šlo za oblajanje markerja na skrajno desnem delu levih objektov.

Spet je minil en lušten trening, hvala vsem za sodelovanje in markiranjeJ!

♥ 3 ♥

2011-11-15T08:31:00.000+01:00

TABUjevci pazite se naju, v soboto bova šrajala v prvi vrsti!!!

Zazid

2011-11-10T08:47:00.001+01:00

Verjeli ali ne, o Zazidu nimam kaj veliko napisati. Mogoče le to, da me je ta vasica prevzela v trenutku, ko sem se zapeljala vanjo. Ozke uličice, kamnite stavbe iz daljnih časov. Občutek imaš, kot da je tam čas obstal pred mnogimi, mnogimi leti. Ob tem občutiš spokojnost in mir, kjer bi možgane dal na pašo in le užival v lepotah kulturne dediščine in narave. Žal sem vasico videla le ponoči, tam sem bila od 20 ure zvečer, do 6 ure zjutraj (zaradi izpita), pa me je v tem času čisto prevzela, to je en pravi raj na koncu sveta. Kljub temi, sva s Tamaro na sprehodu, občudovali vasico z odprtimi očmi in usti.

vir: KLIK

V Zazidu je eden redkih hostlov na Primorskem, imenovan Hostel Xaxid. V tem času je nabito poln, saj je trenutno sezona plezalcev, ki izkoriščajo stene v Ospu in Črnem Kalu. Med drugim pa je Zazid tudi odlična iztočnica za planince in kolesarje. Hribi na katere se da od tu povzpeti so Slavnik, Golič, Lipnik, Gojnik in še mnogi drugi.

vir: KLIK

Ker je bil hostel nabito poln, so nama priskrbeli prenočišče v bližnjem, luksuznem apartmaju, ki cenovno to ni bil, po videzu pa vsekakor. Manjši apartma v dveh nadstropjih, kamnite stene, kamin, plazma, postelja na kateri si spal kot na oblaku, pogostitev s kozarcem refoška,... vse to naju je doletelo za 12€ na osebo.

Zaradi izpita, se žal nisem naužila Zazida kot takega, vendar se bom tja definitivno vrnila za podaljšan vikend, mogoče še to letoJ!!

Še nekaj o Zazidu KLIK in KLIK.

Izpit R2 v Kopru

2011-11-07T13:17:00.001+01:00

Minuli vikend sva z Luno znova zbrali pogum in se podali opravljat izpit R2. Žal sva bili neuspešni pri iskanju, ostalo pa solidno.

Sem bila pa zeeelo vesela, da sta R1 opravili Tamara & Tia, kateri bi se že davno lahko izkazali, če le Tia ne bi bila občutljiva na zvok plašilke. Pa sta to težavo odpravili in se na izpitu res izkazali, juhuhuuu. Zdaj pa novim zmagam na poti!!

POSLUŠNOST

Sodnica: Katja Skulj

Točke 41/50

Časovnico za poslušnost sva imeli prvi, ob 7 uri, v paru sva bili skupaj z Nejo in Kodo (ki sta opravili R2, čestitke še tukaj!!). Nisva delali slabo, ne pa tako kot res znava, oziroma tako kot sva že 1x - na Talanu. Ampak vesela, da je najina poslušnost nekako konstantna in da je ne opraviva "glih za glih". Bova delali na tem, da bova še boljši in prav veselim se novega pravilnikaJ.

OVIRE

Sodnica: Katja Skulj

Točke: 42/50

Po odlaganju je bila kaka minuta namenjena Luninemu sproščanju in že sva odhiteli do ovir. Nekaj malega preglavic nama je povzročala lestev, ki je imela prečke res narazen in prehod preko neprijetnega materiala (Luna se je malo vlekla). Največ preglavic pa nama je povzročila miza naravnost pri deteširanju, na katero Luna sploh ni šla. Ampak je vse skupaj zadostovalo za solidnih 42 točk.

ISKANJE

Sodnik: Vlado Gerbec

Najdeni: 1/3

Točke 72/200

Iskanje bi morali imeti na vrsti že ob 8:30 uri, kar mi ni bilo najbolj po godu (manj kot eno uro časa med poligonom in iskanjem), ampak tako je pač bilo. A so časovnice vsaj malo zamujale in sva prišli na vrsto malo pred 9 uro.

Preiskati je bilo potrebno en velik kup neprijetnega materiala, moje območje gibanja je bilo le ob sprednjem delu kupa. Luna je prvih 15 minut delala lepo, lepo se je gibala po kupu. Pregledala je prvo polovico kupa, šla prešnofkat vsak grob, kjer so imeli skrite markerje za enko. Nisem je silila kje točno naj gre gor po kupu, naj si sama najde njej najboljšo pot. Po 15 minutah se je vklopil Lunin lajež na vrhu kupa, na levi strani. Bravo punca! Potem sem poizkušala Luno poslati od najdenega, naprej čez kup, pa mi to ni uspelo, kar tega ne trenirava na treningihL. Tako je šla punca nazaj dol po kupu - z mano. Potem ji ta kup ni več dišal, hotela je preiskati lažje kupe, ki niso bili v območju iskanja. Ker je nisem več spravila na kup, sem po 20 minutah prekinila iskanje.

del kupa

Razočarana nisem, vem da je Luna še mlada in da rabi še ogromno kilometrine. Bojda je bila blizu markerja na desni strani, sam ga zgleda ni dobila v nos in najbrž je imela v glavi, da je tam blizu rob kupa in iskanega območja, kaj pa vem. Tretji je bil čisto ob vznožju kupa, na kontra strani, kjer je bilo moje območje gibanja. Tistega bi brez pomoči vetra in tega, da bi jo lahko iz enega groba poslala dalje iskat, res težko dobila. Ko sva iskali pa ni bilo niti sapice.

Kaj čmo... gremo po nove izkušnje in nove izzive na IRO izpite v ZagrebJ! Priznam, da sem se še včeraj hotela odjavit, a se ne dava... ni poti nazaj, je trenutek zdaj... ni lahko, ne težko, če verjameš v toJJJ!!

Kot je nekoč zapisala Urška v svojem blogu: "Vedno povem, da iz zmag se najmanj naučim in da so porazi tisti, ki poženejo kreativnost v glavi. Ob njih začneš razmišljati, kako bi napredoval. Kaj lahko narediš, da si še boljši."

Hvala KD Obala za super organizacijo izpitov, za krotitev naših želodcev, za novo pasjo igračo, lepo majčko,... Ob enem pa čestitke ob 15 letnici vašega delovanja, le tako naprej!!

O 10 urni dogodivščini v vasici Zazid

skupaj s Tamaro & Tio, pa v naslednji objavi!!

˙·٠• jesen •٠·˙

2011-11-04T09:42:00.000+01:00

Crazy water ♥ lab

2011-11-02T09:51:00.000+01:00

Najbolj NORI ljubitelj vode - Pika

na posnetku tudi Luna in Tia, vendar je glavni norček s skakanjem "črnuhla" Pika, ki je 29.10.2011 praznovala svoj 1. rojstni dan!!

Nan☼s

2011-11-01T09:03:00.000+01:00

V nedeljo, 30.10.2011 smo se odpravili ven iz megle in nizke oblačnosti, ter se podali na Primorsko. Najprej na Nanos, ki ga je, na našo žalost, okupiral oblak, potem na sončen Koprski poligon potrenirat ovire (prihajajoči vikend greva z Luno opravljati R2J - ruševino se mi zdi nesmiselno potrenirat - naj se pes izkaže), potem pa v Koper na pašto, Izolo na plažo, sladoled in še kaj...

Noč čarovnic

2011-10-28T12:01:00.001+02:00

Približuje se najbolj strašljiva noč v letu, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji…
BUUUUUUUUU!!!

Na ta dan se pazite črnih mačk, čarovnic, duhov in netopirjev, ki se bodo zbrali, da praznujejo NOČ ČAROVNIC ali »HALLOWEEN« !!

Halloween-mešanica kultur in stoletij

Pri nas noč čarovnic poznamo kot eno izmed kapric, uvoženih iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije.

Vendar je noč čarovnic ali halloween veliko več kot to. Je očarljiva mešanica kultur in stoletij: mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja – Pomone in krščanskega praznika vseh svetih.

Konec poletja, začetek zime in mraza

Kelti, ki so živeli na tleh sedanje severne Francije in Velike Britanije, so novo leto praznovali 1. novembra. Dan poprej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme ali zime, tako da so svečeniki (druidi) darovali pridelek in kurili ognje. Plesali so okoli ognja in tako se je začelo obdobje mraza in teme. Verjeli so, da se duhovi umrlih, ta čas vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili prav nič navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni – vse za to, da bi pregnali duhove, ki bi se lahko polastili njihovih teles.

Dan posvečen dušam umrlih

Šele krščanska cerkev je 1.november spremenila v dan posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime Halloween pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih (All Hallow Even ali na kratko Hallow E en).

Povzeto po: www.intrefin.si

PREŽIVITE LEPE PRAZNIKE!!

Frizbi

2011-10-27T10:07:00.000+02:00

Z Luno obiskujeva tečaj frizbija, v organizaciji .::Flipsi::., ki poteka na našem poligonu, pod budnim očesom .::Maje Rokavec::.. Obiskujeva ga izključno za zabavo, nimava interesa hoditi po tekmah... samo da Luna ujame frizbi v zraku, varno skoči in doskoči, pa sem vesela. In to nama je nekajkrat že uspelo, juhuhuhuuu. Problem je itak v meni, v mojih metih, saj ko imaš psa ob sebi so meti bistveno slabši. Drugače mi grejo različni meti presenetljivo dobro. Prva dva obiska sem sicer imela dve levi roki (frizbija nisem prej nikoli metala), potem pa se mi je prikazala Marija, oziroma Maja, prebudila v meni divjo zver in različni meti mi kar grejo - žal jih ne znam poimenovati... meti pod nogo tako in drugače, pa za hrbtom, pa čez ramo,.... le kdo bi si zapomnil vsa ta imena...

Moram pa priznati, da frizbi zaenkrat ni med Luninimi najljubšimi igračami. Ima še vedno raje igrače, ki jih dobi na treningih iskanja in žogice... le kdo bi ji zamerilJ.

Kako potekajo treningi? Najprej eno uro mečemo frizbije brez psov, se učimo različnih metov, pilimo ta ali on met. Potem pa dve rundi s psi. Z Luno ne delava veliko, da ne bi izgubila interesa za frizbi. Kot sem že omenila je moj cilj le, da ji čim lepše vržem frizbi in da ga Luna varno ujame v zraku.

Zima bela

2011-10-23T19:36:00.000+02:00

Nakazovanje na škatlo

2011-10-21T08:56:00.000+02:00

V sredo popoldne smo se Tamara, Eva in jaz odpravile na poligon KD Ljubljana, kjer smo bile dogovorjeno s Katjo, za trening poslušnosti in oblajanja na škatlo. V prvi vrsti je bil trening namenjen Tamari & Tii, da smo preverile, kako uspešno sta/smo odpravili Tiino streloplahost. Jeeeeej, Tia se je odlično odrezala, ni imuna na streljanje, se pa zelo hitro sestavi nazaj skupaj in lahko nadaljuje z delom, juhuhu smo bili veseliJ...

Pred poslušnostjo smo delali še oblajanje na škatlo. Z Luno sva delali to drugič in punca vedno bolj napreduje, ni pa še tak buldožer, kot MinnyJ. Ampak zadovoljna z njenim delom. Naredili smo tri runde, v posamezni rundi pa so bila še tri oblajanja.
Najprej je bila škatla odprta, vhod vanjo je bil otežen le z zaveso iz kopalniške preproge, potem pa je bila škatla delno zaprta, odprta le nekaj 10 cm.
V naslednji rundi so bili pred škatlo nametani različno veliki kosi stiropora, spet so bila vratca prvič manj, drugič bolj zaprta. Tu je Luna kopala po stiroporu in se dokopala do markerja.
V naslednji rundi smo vhod otežili le z zaveso iz pločevink, pa smo se za ziher same skrile svojim psom, da če bi bil kak problem, ne bi tega povezali z markerjem, ampak z vodnikom. Je pa bilo vsem BP, bravo psi.

Hvala Katji za super trening.... še bomo prišle!

Peca 2125 m

2011-10-19T12:58:00.001+02:00

V nedeljo, 16.10.2011 se je TRIO ADIJO, skupaj s Koroškimi prijatelji podal na Peco. Podali smo se po precej strmi poti, iz doline Tople, čez Knipsovo sedlo, do najvišjega vrha Pece, imenovanega Kordeževa glava (2125 m), potem pa do Doma na Peci na radler in po drugi poti nazaj, v dolino Tople (KLIK do delnega opisa naše poti).

Megla in nizka oblačnost sta nas spremljali, vse do višine okrog 1800 m, potem pa sonce oziroma raj nad oblaki....

krst - zdaj sem skor Korošica

osvojitelji Pece

crazy Ana, normal Luna

Preizkušnja za Območne enote 2012

2011-10-17T12:02:00.003+02:00

V soboto, 15.10.2011 sva imeli z Luno Preizkušnjo za razvrstitev v Območne enote, za leto 2012. Že tradicionalno poteka ta preizkušnja v Zagorju. Letos je bilo uvedenih kar nekaj sprememb, naprav lanskemu letu, ki pa so nam bila nekatera bolj (prva pomoč in obremenilni test), nekatera manj (iskanje le dveh pogrešanih oseb in ne treh tako kot lani za tiste, ki imamo opravljene izpite prve stopnje) po godu.

ISKANJE V GOZDU - Velhamini

Moj plan je bil, da Luno čim več usmerjam, vendar sem kaj kmalu ugotovila, da teren in Luna nista pripravljena za usmerjanje. Poskrbela sem le, da je preiskala oba začetna vogala, potem pa sem punci pustila, da sama išče. Iskali sva od spodaj navzgor, dolžina iskanega območja je bila 300 m, širina malo manj kot na izpitih, iskalo se je dve pogrešani osebi, časa za iskanje je bilo 15 minut. Eni smo iskali iz ene smeri, drugi iz druge, da se sodniku in markerjem ni bilo treba vračati nazaj na izhodišče. Po pretečenih 3min in 30s, je Luna začela lajati cca 25 m od izhodišča po potki, na desni strani. Prijavim najdbo, sodnik me vpraša, če sem prepričana, odgovorim itak in stečem do Lune. Ko jo pohvalim, še vedno čaka pri markerju na igračo, komaj jo spravim naprej in delava dalje. Teren je bil kar težek in čuden, potka vijugasta, vmes res ozka, teren je bil po cca 50 m zelo zaraščen, levo strma brežina navzgor... Po pretečenih 7 minutah se spet vklopi Lunin lajež na zelo strmem, levem delu poraščenega braga. Bravo punca, pa imava vse zunajJ. Drugi je bil na cca 150 m od izhodišča (nisem sigurna, saj ni bilo označenih metrov).

OVIRE sva izvajali kaj kmalu po iskanju v gozdu. Ovire niso bile tiste standardne iz izpitov, ampak kar malo drugačne in precej otežene. Zelo sem bila firbčna, kako se bo Luna letos spoprijela s težavno gasilsko lojtro (lani je ni premagala). Waaaaaa, SHE DID ITJJJ!! Sicer se je na polovici malo ustavila, izgubila ritem, malo zapaničarila, ampak premagala je smo sebe in jo premgala v celoti, bravo pes! Edine ovire od vseh 10, ni premagala preskoka čez bazen, ostale pa odlično in prisvojili sva si 80 točk od 100 možnih.

"tunel", v ozadju "preskok bazena", desno "premagovanje mreže"

foto: Niky

dostop do gasilske lestve - skok na mizo, deska, lojtra

foto: Tamara

wuhuhuuu premagana gasilska lestev

foto: Tamara

OBREMENILNI TEST se je izvajal nekako takole... skupaj s psom in nahrbtnikom si se odpravil na bližnji hrib, na izhodišče si se moral vrniti v 30 minutah, kar je mislim da vsem uspelo. Na vrhu si se moral javiti v dolino in pomahati vodji tega testa. Preden si se podal na, ne tako lahko pot, so ti še stehtali nahrbtnik, pogoja koliko mora tehtati ni bilo. Moj nahrbtnik je tehtal celih 6,3 kg.

PRVA POMOČ je bila podobna kot na Talanu - test za obkroževanje, tako da so izkušnje od tam, prišle zelo prav. Vprašanja so bila podobna, neketera celo enaka, pa sem nama tu prislužila 49 točk, od 50 možnih. Čeprav bi ponovno pri kakem vprašanju obkrožila kakšen odgovor več...

RUŠEVINA - Bajcerjev mlin

Pri iskanju v ruševini sem bila prepričana v delo mojega psa - bolj kot v gozdu. Po prijavi sodniku in vprašanj vodji delovišču (čas je začel teči že pri vprašanji vodji delovišču) sva začeli iskat. Časa je bilo 15 minut, iskalo se je dve pogrešani osebi. Luno najprej pošljem v objekt na desni strani. Dosti časa se je zadrževala v pritličju, kjer je nasproti stopnic bila mala sobica delno priprta, v njej pa okno. Po koncu sem šla pogledati kaj je na drugi strani in nekaj metrov stran so kurili ogenj in pekli klobase (možno, da se je potem njihov vonj zadrževal v tej sobi, le kdo bi vedel).
Odločim se, da si pustim ta objekt za konec in jo pošljem naprej iskat. Kaj kmalu je imela markerja v nosu in iskala je dostop do njega. Zbrala je pogum in smuknila k njemu v grob. Marker je bil med zruški, na levi strani iskanega območja, oblajala ga je odlično. Bravo punca! Pošljem jo še v druge objekte in zruške, tam nič, pa greva nazaj proti objektu na začetku, na desni strani. Spet se je kar nekaj časa zadrževala v pritličju, v tej omenjeni sobici. Potem pa zdrvi v prvo nadstropje. Nekaj minut pred iztekom časa zaslišim prepričljiv Lunin lajež v prvem nadstropju. "Končno!!", bila sem zelo vesela, da bova imeli zunaj še drugega, zadnjega markerja. Sledim Luninemu laježu, ki me privede v prvo nadstropje, Lunin rep maha kot za stavo, laja na polno na hodniku, v levem kotu. Počasi začnem odpirat grob, premikam deske, Luna še vedno laja, odpiram, vidim nekaj vojaške barve, vprašam "Marker si vredu?", odgovora ni. Še bolje odprem skrivališče, Luna veselo smukne notri, potem pa šok za obe, za Luno in mene... markerja ni notri?? WTF?? Notri sta bila dva armafleksa... V mojih mislih, se je uspeh o pozitivnosti na preizkušnji sesul, kot hiška iz kart. V šoku sploh nisem izkoristila, da bi Luno v prvem nadstropju poslala še kam iskat. Sodnik mi je dejal, da je to "topel grob", da je bil za prejšnjega marker tam in da ni "lažnjak". Ampak vseeno... šok. Zakaj pa ni bil grob odprt? Najbrž se je punca kar dolgo mučila s tem grobom in vonjem, da je začela lajati in zato ni preiskala še drugega dela nadstropja, kjer je bil marker v sosednji sobi. Ahja, Luni ničesar ne zamerim, delala je super fajn! Občutki so pa res "MALO MEŠANO NA ŽARU". Ta Bajcerjev mlin nama res ni usojenL...

To je to, punca je bila ves čas odlična, ne morem ji zameriti ničesar. Od lani sva zelo napredovali, kar pa šteje največ... škoda le, ker manjka tista pika na i oziroma po domače SREČA!!

Noč ima svojo moč

2011-10-13T18:21:00.003+02:00

Bliža se noč čarovnicJ

Inkontinenca

2011-10-10T09:31:00.003+02:00

Luna je inkontinenčna... indijansko ime zanjo, bi se glasilo "Spuša Lula". Inkontinenčna je postala kmalu po strelizaciji. Ni boga, ne smili se ne meni, ne sama sebi. Če bi se še enkrat odločala, bi jo ponovno dala sterilizirati.

Na začetku sva to težavo reševali z zdravilom Propalin. Zadostovale so res minimalne doze, vmes sem ji lahko prenehala ga dajeti, ker je bilo vse ok. Letos poleti, pa sem ji morala povečati dozo in prišle sva do predpisane za njeno težo, pa še to ni 100% pomagalo. Pa sem se odločila, da ukinem to zdravilo, ki ima tudi nekatere stranske učinke, kot naprimer povzročanje agresije, sicer Luna do te faze ni prišla. Sedaj zadevo rešujeva drugače.

Zdaj gledam, da jo na dve uri peljem lulat. Naučila sem jo tudi ukaza "lulat" in gre lulat. Včasih sicer postane malo depra, ker nima nič za polulat, bi mi pa seveda rada ustregla. Tako včasih samo počepne ali pa se čudno usede, ko ji rečem "lulat".
Ko se res napije vode, zaradi različnih aktivnosti (treninga, teka,...), takrat moram poskrbeti, da jo pol ure po zaužitju vode peljem lulat, če ne nastane lužica.
Da ji ponoči ne uhaja, ji ob 21h vzamem posodo za vodo, sliši se kruto, ampak se je navadila, potem jo ob 22h peljem še zadnjič lulat in načeloma vzdrži brez spuščanja, do jutra.

Mogoče se sliši vse skupaj zakomplicirano, pa ni.

Minuli vikend sem ji začela dajati, dodatek k prehrani ZELENJAVNO MEŠANICO od DORWESTa, ki ima diuretični učinek, pomaga ohranjevati zdrav urinalni sistem, regulira nivo kislosti in pomaga pri vnetem mehurju. Čeprav inkontinenca in vnetje mehurja ni isto!! Ta dodatek k prehrani sem ji dodala, ker je naraven in poleg ohranjanju zdravega urinalnega sistema, je namenjen tudi ohranjanju zdravih sklepov in kože. Bomo videli, kakšni bodo rezultati po 3 tednih jemanja.

Filmček iz Talana

2011-10-07T09:11:00.000+02:00

Always labs

2011-10-05T18:37:00.016+02:00

Trenutno imajo leglo črnih labradorcev v meni najljubši psarni, sicer daleč stran na severu Nemčije. Ampak mogoče nekega lepega dne....J

http://www.duckenticers.de/duckenticers/index.php?news

Pri teh psih mi je zelo všeč, da so FIELD TRIAL linije in so karakterno in vizualno labradorci, takšni kot se šika. Meni najljubša psička pa je Gefjon.

KLIK do njihovih slik ♥

Pula 2011

2011-10-03T15:38:00.002+02:00

Minuli podaljšani vikend sva z Luno preživeli v Puli, kjer sva se udeležili "20. godišnja vježba HUOPP 2011". Te vaje, ki je potekala od 29.9 do 2.10.2011, se je udeležilo okrog 60 vodnikov s psi, iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Madžarske, Norveške, Avstrije, Nemčije, Italije, Švedske in Finske. Tokratna zasedba Slovencev je bila zelo velika, poleg članov ERPS (klik na sliko), ki nas je bilo največ, so se vaje udeležili tudi DVRPS in REPS.

člani ERPS

Najin inštruktor je bil Peter Földvári iz Madžarske. Naša skupina je štela pisano druščino tako vodnikov (Madžara, Norvežana, Hrvatica in dva Slovenca) kot tudi psov (dve mešanki, dve labradorki, border, malinoa in beauceronka). Letos sva delali na istih ruševinah, kot lani (KLIK), vendar zaradi drugega inštruktorja - "drugih oči", sva delali na drugih skrivališčih, bile so druge ideje za iskanje,...

moja skupina

Lunica je bila vse dni odlična. Ponavadi sva vedno delali prvi in Peter nama je vedno pripravil zanimiv zalogaj. Všeč mi je bilo, ker nikoli nisem vedela, kje je skrit marker, vendar sem zaupala Luni, njenemu nosu in delu.

Najbolj me je presenetil s skrivališčem v NLPju (slika spodaj). Me je kar malo zmedlo, ko je Luna najprej cvilila okoli njega, nato pa začela lajati. Seveda me je zmedlo tudi zato, ker smo lani delali na istem delovišču - Muzil, pa smo omenjen NLP izkoristili le za povzročanje hrupa.

neznani leteči predmet - krožnik

V naslednji rundi sva še izboljševali lajež pod letečim krožnikom in Luna je vedno zlezla spodaj, ko so pomočniki nagrajevali njen lajež in le za nekaj cm dvignili "krožnik". Tako je spet dobila nov vzdevek - ŽABA.

CRAZY FROG pod NLPjem J

Eno zanimivo iskanje je bilo tudi v soboto, v Muzilu, ko smo v enem od objektov izkoristili dolg hodnik v kletnem prostoru in luknjo skozi steno... še ena dobra pogruntavščina, sploh zaradi čudnih tokov vonja v kletnem prostoru. Marker je bil za debelo steno ob tej lukni, luknja je bila nekje 70 cm od tal, premera je imela okrog 15 cm. Luna je kar dolgo šnofkala po hodniku, preden je markerja dobila v nos. Spet sem delala prva, tako da nisem vedela kje je ta luknja, pa sem pustila Luno, da dela. Vmes bi jo, po inštruktorjevih navodilih, morala ustaviti in ji nekako dopovedati naj išče samo prvih 30 m hodnika. Tega nisem storila, naj punca išče, tako kot sama najbolje zna. Ko je našla markerja, smo naredili še eno motivacijo, spet v to luknjo, za utrevanje laježa.

Zanimivo mi je bilo tudi Lunino oblajanje markerja na višini dobra 2m, v Katarini. Spet nisem vedela kje je marker, Luna je začela cviliti, nato pa med laježem skakti v luft proti izvoru vonja, proti markerju. Bila je lajajoča pink-ponk žogica.

ruševina FORT FORNO

Zadnji dan, v nedeljo dopoldne, je na vrsto prišla tudi meni najljubša ruševina v Puli - FORT FORNO. To je gospa ruševina, za prste oblizat. Poleg tega, da je na spektakularni lokaciji, s pogledom na Brione, nudi ruševino v pravem pomenu besede. Tu mi je bilo zelo všeč Lunin velik napredek pri gibanju po zruških. Sicer nismo iskali na tem območju, smo se le sprehajali s psi in res sem bila vesela, da se Luna bolje sooča z velikimi in manjšimi betonskimi bloki, kot lansko leto.

Vse dni je imela na enkrat skritega le enega markerja, saj se je prvi dan, med prvim iskanjem izkazalo, da Luna preleti ruševino, najde oba markerja, potem pa gre najprej oblajati lažjega, nato težjega. Zaradi tega smo potem vse dni delali tako, da ko je našla prvega markerja, sva šli nazaj na izhodišče in skrili so nama drugega. To sva sicer nekajkrat počeli na naših treningih, vendar bo zdaj, nekaj časa to stalna praksa. S prehodom iz enega na tri ali štiri markerje nima problemov, za kondicijo pa tako ali tako skrbimo z motom na kolo, za zdravo telo.

Najin inštruktor se mi je zdel super, za vse nas se je zelo potrudil z zanimivimi grobovi, tako da so naši psi dobili res nove in zanimive izkušnje. Me je pa kar malo motilo, ker me je omejeval z območjem iskanja in je rekel naj pokličem Luno, če je iskala predaleč. Jaz tega nisem storila, ker mi je všeč Lunina samostojnost, je pač dobivala na iskalni kondiciji, kar se mi je zdelo super fajn, motivirana je bila ves čas. Za primer, kar nekaj ostalih psov je imelo probleme z ne oddaljevanjem od vodnika. Kakšnega psa bi raje imeli? Vem, da bom morala začeti trenirati tudi to, vendar se trenutno pripravljava na izpite druge stopnje, ne na EINSATZTEST J, pes je le mlad.

just us

Kar mi je bilo na tej vaji všeč je tudi to, da se je Luna zmatrala tako psihično, kot fizično. Večkrat je imela tako skrite markerje, da je morala uporabiti svoje možgane in razmišljati, kako bo rešila podano situacijo. Znašla in odrezala se je res super.

Vaja v Puli je kar prehitro minila, če bi delali še kakšen dan več, se ne bi nihče pritoževal. Temperature so bile zelo visoke, tako smo se tudi dvo nožni krdelniki oktobra kopali v morju, skoraj vsak dan. Letos je bila edina pomanjkljivost vaje, da ni bilo tradicionalne buzare. Drugače pa res super ruševine, zanimivi grobovi, dobra družba in fajn pes.

Spet ne morem mimo zahval J. V prvi vrsti hvala Sari in Tomiju, ki vse skupaj organizirata, mojemu inštruktorju Petru, pa naši vodji Jasni, Slovenskemu Petru, ki naju je prevažal na delovišča in en dan delil lunch pacet z mano (jaz sem ga pozabla vzeti, trapa jaz) in hvala vsem ERPovcem za takšna in drugačna druženja - v morju, na sprehodih, v kombiju, ob ščetkanju zob,....

KLIK do slik na reševalskem forumu

13. memorial Boža Talana

2011-09-26T13:51:00.003+02:00

V soboto, 24.9.2011 sva se z Luno, prvič kot tekmovalki udeležili 13. memoriala Boža Talana. Omenjen memorial je posvečen tragično preminulemu Božu in Mojci. V prvi vrsti gre na tem tekmovanju za druženje, nabiranja izkušenj - važno je sodelovati, ne zmagati. Tekmovalnega vzdušja se niti ne čuti. No ja, mogoče smo ga občutile me Celjanke, ker smo bile nekaterim favoritke za zmago. Me se z rezultatom nismo obremenjevale, v prvi vrsti smo šle uživat, psi so še mladi, večina naše ekipe še nima veliko izkušenj, tako da, me nismo imele velikih pričakovanj od samega tekmovanja. Vedele pa smo, da nismo slabe, hihi.

Celjanke

Torej zasedba Hill & Eva (šefica), Tia & Tamara (žemarka), Luna & Ana (bolničarka) smo se zjutraj ob 5:10 uri napotile iz Celja proti Varpolju, kjer je potekalo samo tekmovanje v organizaciji KD Zgornje Savinjske doline. Po prijavi in kavi, je sledilo žrebanje "štartnih številk". Povlekle smo številko 12, kar nam je prineslo, jutranje ovire (7:45h), iskanje ob poti in prva pomoč (8:45h), poslušnost (10:45h), vrvna tehnika (12:00h), iskanje v strelcih (15:15h), popoldansko iskanje na ruševini (16:15h) in za konec še večerno skupinsko odlaganje.

OVIRE niso bile standardne, vendar pa tudi ne, ne vem kako težke. Luni, in tudi večini ostalih je največ težav povzročil prenos predmeta preko palisade, kar počnejo v klasiki. Seveda Luna ni šla preko palisade po aporat, ampak kar mimo nje. Zmedel jo je tudi tunel v obliki črke U. Ostale ovire je več kot odlično opravila. Največ točk - 40 od 100 možnih, je prineslo premagovanje ovire - mreže. Tu je bila zelo pomembna taktika. Jaz sem predvidevala, da je Luna sama, v celoti ne bo premagala. Pa sem na polovici premagane ovire hodila ob njeni desni strani. Vse točke si sicer dobil, če je pes samostojno premagal celo oviro, vodnik pa je stal pred njo, na izhodišču. Tako sva dobili odbitka 5 točk, kar je skupno znašalo 81 točk. Hill si jih je prislužil 88, Tia pa 44 zaradi skoka iz mreže. Ampak nič za to, se je Tia odkupila z največ najdenimi markerjiJ.

ISKANJE OB POTI IN PRVA POMOČ PONESREČENCU na tem delovišču sta iskala Hill & Tia, Luna je počivala, saj sem jaz delala prvo pomoč. Pričakovala sem dejansko izvajanje prve pomoči ponesrečencu, pa me je presenetil test za obkroževanje. Žal sem nam tu prislužila le 38 točk, od 50. Nekatera vprašanja so bila meni čudno postavljena, včasih so bili še bolj čudni odgovori, oziroma sta se mi zdela dva pravilna. Tako pač je, če si bolj praktik, kot teoretik. Med mojim delom, sta se odlično odrezali Tamara in Eva, saj sta Tia in Hill našla vse štiri pogrešane osebe ob poti, za povrhu pa jima je ostalo še nekaj časa, za kar smo dobile dodatne točke.

POSLUŠNOST smo izvajale vse skupaj, v trojkah. To smo dvakrat probale, tako da nismo pričakovale ne vem kakšnih zapletov. Se pa nikoli ne ve, kdaj te pes preseneti. Prav po piflarsko smo si zaslužile 46 (Luna), 45.5 (Hill) in 48 (Tia) točk, s skupinskim odlaganjem.
Zelo sem bila zadovoljna z Luninim oziroma najinim delom. Končno sva tudi na poslušnosti pokazali iz kakšnega testa sva. Sodil nama je Matjaž Zanut, ki nama je točke odšteval pri obratih in pri prihodu Lune do mene - usede se predaleč od mene. Zdaj bo treba še v "manjše" nianse pri poslušnostiJ.

skupinsko SEDI v gibanju

Kljub manjšemu strahu pred VRVNO TEHNIKO, nam le ta ni povzročala večjih težav. Le čas smo si vzele, da smo vse varno in previdno izpeljale. Tamara je svoje delo "žemarke" in spusta z Luno opravila več kot odlično in prisvojile smo si 48 točk od 50 možnih. Ocenjevala se je samostojnost, žemarjenje, varovanje, pravilna uporaba desonderja,... kot rečeno vzele smo si čas, ki je bil sicer omejen na 20 minut. Prav tako smo si pomagale po najboljših močeh.

Tamara žemari

prenos psa

Prvo iskanje vseh treh je bilo ISKANJE V GOZDU, kjer smo iskale v strelcih. Eva je hodila po sredini, po potki, Tamara levo, jaz desno, na skrajnem robu območja. Bile smo dobro oborožene, z gpsom , postajami in kamerami (ena je žal zatajila). Tu smo našle le dva markerja od štirih. Zelo se je izkazala Tia, ki je oba potegnila ven. Sicer sta tudi Hill in Luna delala dobro, a žal nista našla nobenega markerja. Na tem delovišču nam je bilo v prvi vrsti pomembno, da nam ne zmanjka časa, saj je bilo potrebno v 20 minutah pregledati 400 m "dolgega terena". Najbrž smo šle prehitro in tako spustile dva markerja, saj smo na koncu iskanega območja bile že nekaj minut pred iztekom časa. Pride takJ.

RUŠEVINA je bila na Glinu, kjer iskano območje ni bilo ne vem kako veliko. Naše taktike, da bi iskala samo dva psa naenkrat, nismo smele ubrati, saj so vsi trije morali iskati skupaj. Na tem delovišču so bili psi že malo utrujeni, malo brez idej, malo so tudi tekmovali drug z drugim. Kljub vsemu so našli vse štiri pogrešene osebe v 12 minutah. Na tem delovišču sta veliko smeha, kasneje v gostilni, povzročila Hill in njegov prijatelj Žare.

Prav posebno doživetje je SKUPINSKO ODLAGANJE, ki je potekalo tik pred samo zaključno slovesnostjo. Približno 40 vodnikov s psi, smo se postavi v velik krog na poligonu, narazen smo bili okrog 2m. Pse smo skupaj dali na odlaganje, stopili pet korakov stran, sekundo ali dve počakali in se vrnili k psom. Vsi psi so odležali, bravo vsi mi.

Celjanke smo si prigarale odlično 3. mesto, ki smo se ga zelo razveselile. Zmagali so KD Naklo, pred drugo uvrščenimi KD Storžič. Četrte se bile predstavnice KD Zgornje Savinjske doline. Kakor mi je znano, so bila prva štiri mesta zelo na tesno s točkami. ČESTITKE vsem še tukaj!!

NAŠI JUNAKI

Mislim, da je k našemu 3. mestu pripomogla naša taktika, ubranost in veliko prijateljstvo, tako psov, kot nas treh. Hvala Nikyu, ki je bil rezerva, če bi se slučajno komu od psov ali nam kaj zgodilo. Na srečo smo vsi ostali živi in zdravi, Niky pa je skrbel za fotoreportažo. Hvala Tomiju za pomoč pri ponovitvi vrvne tehnike in pa en velik hvala vsem v našem društvu! Lepo je slišati pohvale kot so... PUNCE POLEPŠALE STE MI DAN IN MI DALE NOVE ENERGIJE ZA NAPREJ. HVALA VAM IN ŠE ENKRAT ČESTITKE. BRAVOOOO

Več slik v Nikyevi galeriji KLIK!!

Zelo zabaven videoJ:

Ponovno iskalka na Kopitniku

2011-09-22T20:57:00.000+02:00

V sredo, 21.9.2011 je bila ponovno sklicana iskalna akcija na Kopitniku v občini Hrastnik. Še vedno se pogreša gospoda Mirka, ki ga tudi včeraj žal nismo našli (klik do novice na 24ur.com)

Tokrat je bila organizacija res dobra, prišlo je veliko vodnikov s psi (popoldne nas je iskalo okrog 20 ERPovcev), dobili smo karte, GPSe, ves čas smo bili razporejeni v strelce, baza je delovala brezhibno... Ponovno so iskali tudi lovci, policisti, gasilci, gorska reševalna in sorodniki.

strma pobočja južne strani Kopitnika

Najbrž bom koga izpustila, pa vseeno s psi smo iskali: Eva, Darja, Blaž, Cvetka, Tea, Drago, Ivan, še en gorenc z zlato prinašalko, Boštjan, Anže, Nina brez psa, Marija, Tonja in jaz. Miloš in Lojze sta v bazi skrbela za logistiko.
Po prvi rundi se nam je pridružila še Vera, popoldne pa je prišlo še nekaj Ljubljančanov (bili so v drugi skupini, kot jaz in nisem sigurna kdo vse je bil) skupaj z Gerbcem. Če sem koga izpustila, se mu opravičujem.

Kljub zelo obširni iskalni akciji in temeljitemu prečesavanju terena, iskanega gospoda žal nismo našli.

posvet dveh skupin

Zjutraj smo se razdelili v dve skupini, v bazi so določili območje iskanja in vodji skupin (Eva je vodila prvo skupino, Nina drugo). S pomočjo GPSov smo se lahko zelo dobro orientirali in preiskali podana območja. V vsaki skupini je bil policist in lovec, ki sta nam pomagala pri iskanju, sicer so ostali sodelujoči na iskalki prav tako kot mi, iskali v strelcih na drugih območjih. V prvi rundi smo iskali slabe štiri ure, po krajši pavzi z malico je sledila druga runda in novo iskano območje. Naša skupina, ki jo je lepo odvodila Nina, je z delom zaključila ob 16:30 uri. Naj omenim še to, da smo ponovno iskali na enakih območjih, kot prejšnjič, a so bila le ta nekoliko bolj razširjena, smo jih pa tokrat bolje prečesali - kolikor je teren dopuščal.

Luna na počitku

Tokrat imam samo eno pripombo nad iskanjem popoldan, po 16 uri. Malo ne smiselno se mi zdi, da iščejo skupaj tisti, ki so prišli na akcijo popoldne in tisti, ki so na terenu že cel dan. Sicer se nihče ni pritoževal, ampak realno gledano pa je malo naporno za psa in vodnika biti na terenu od 8h do 19h... ampak to je spet samo moje mnenje.

20.letnica ŠKD Goričko

2011-09-19T22:30:00.001+02:00

V nedeljo, 18.9.2011 sva se z Luno udeležili predstavitve reševalnih psov pri ŠKD Goričko, ki je praznovalo svojo 20. obletnico delovanja. Društvo ima poligon v vasi Sebeborci, severno od Murske Sobote... skratka zeeelo dauč. Dedi je poskrbel za prevoz, saj smo se skupaj z njim peljali v kombiju ERPS, s prikolico za prevoz psov. Predstavitev smo imeli člani našega društva in sicer Tamara s Tio, Karmen z Bambijem, Iva z Juno, Niky s Chasom ter Miloš z Nolo.

Omenjeno društvo je predstavilo delo različnih "službenih psov". Svoje delo in znanje so pokazali policijski psi, ki so prikazali iskanje droge, napad na roparja met tekom in v vozilu. Nemška ovčarka je prikazala sledenje, šolarji v matičnem društvu so pokazali nekaj vaj poslušnosti, mi pa smo prikazali premagovanje ovir in iskanje oz oblajanje. Sicer se je društvo z reševalnimi psi začelo ukvarjati ne dolgo tega. Letos so nekateri njihovi člani prvič hodili na vodniška predavanja...

Z Luno sva delali iskanje oz oblajanje. Na travniku sta bila iz palet narejeni dve skrivališči. V paru sva bili z Ivo in Juno, skrita sta bila dva markerja - za vsakega psa eden. Miloš nama je naročil, naj bo to le sprehod, brez povelja išči, skratka iskanje v strelcih. Zaradi iskalne akcije prejšnji teden, se mi je tole zdela fajn zadeva, da dobi Luna tudi brez povelja nekakšno potrditev. Juna je naredila kar reviranje, Luna pa je tekla sem in tja. Naposled je le dobila markerjev vonj in ga super oblajala - predvsem glasno. Zadnje čase se vsi markerji pritožujejo, da jih boli uho zaradi Luninega dretja ob glavi.
Z Luno sva tudi naredili ovire, ki so jih sicer predstavili Tia, Bambi in Chase.

foto: Niky

Na koncu so nas kolegi iz omenjenega društva peljali še do ne standardnih ovir, katere je Luna premagala presenetljivo dobro. Bravo pes!

KLIK do več slik

Iskalna akcija na Kopitniku

2011-09-16T10:00:00.003+02:00

Včeraj, 15.9.2011 sva se z Luno udeležile iskalne akcije nad vasjo Turje (občina Hrastnik), na območju Kopitnika. Iskalo se je 82 letnega dementnega gospoda, ki se je izgubil na poti domov, med sprehodom.

Iskali smo Darja z Bono, Tomi s Šerpo, Cvetka s Fliko, Niky s Chasom, Boštjan z Erom, Klančišar z Oto, mi2 ter trije člani DVRPS. Klančišar je bil naš vodja. V akcijo so bili poleg policistov, gasilcev in lovcev vključeni tudi GRS.

Območje iskanja so določili, glede na javljanje gospoda po gsmu, prejšnji dan popoldne. Območje iskanja je bilo precej raznoliko, z nekaj vrtačami, strminami, vikendi,... vendar ne zelo obširno.

posvet

Z Nikyem sva zjutraj okoli 8 ure prišla na izhodišče iskanja, nekateri so se že pred nama podali iskat. Z gospodovo vnukinjo sva šla preiskat en del poti, kjer bi se lahko izgubil. Vnukinja je hodila po poti, midva pa levo in desno od poti. Pregledala sva tudi vznožje enega dela hriba in se vrnili na izhodišče. Po posvetu z vodjo iskanja smo se kasneje, vsi s psi, razporedili v strelce in preiskali še drug del območja. Po krajši pavzi z malico, ki so nam jo priskrbeli policisti, smo nadaljevali z delom. Preiskali smo še dva območja, a gospoda žal nismo našli.

Iskalno akcijo smo zaključili ob 16:30 uri. Pri Luni mi je bila všeč njena energija, cel dan je bila zelo aktivna, tudi po koncu je še vedno divjala sem in tja. Doma pa se je dala na off.

strelci

Moj pogled na iskalno akcijo... organizacija iskalne akcije ni bila ne vem kako dobra (sploh če primerjam s tisto na Uršlji gori). Ni bilo kart, GPSOV, nekajkrat smo iskali na območjih, kjer so eni od nas že iskali, redko smo se razporedili v strelce, prav tako mi ni bilo všeč, da je iskal pes brez izpitov... ampak to je le moje skromno mnenje.

Luna & Chase

Predstavitev na MOSu

2011-09-12T12:28:00.000+02:00

Z Luno sva se tudi letos, minulo soboto udeležili predstavitve našega društva na Mednarodnem Obrtnem Sejmu v Celju. Naše mesto je bilo pri vojakih in marsikdo je mislil, da so naši psi vojaškiJ. Ljudi na sejmu žal ni bilo toliko kot prejšnja leta, se jih je pa nekaj le ustavilo tudi pri nas. Lunin opis v LUNA, da ima pretirano rada ljudi, drži še vedno, kot pribito. Najbolj je uživala, če ji je kdo namenil vsaj nekaj pozornosti. Le kdo bi ji zameril.

Priprava na Talana

2011-09-10T08:43:00.004+02:00

Letos se mi je izpolnila ena veeeelika željaaa, in sicer sodelovati na

13. memorialu Boža Talana, malo drugače, kot prejšnja leta. Dve leti sem na tem memorialu z največjim veseljem markirala, letos pa bova z Luno sodelovali kot predstavnici KDRP Celja, v trojki s Tamaro&Tio ter Evo&Hillom, juhuhu meni najljubša zasedba. Niky s Chasom pa je v rezervi, če se slučajno kaj zgodi - pa bog ne daj, da se.

Letošnji memorial bo potekal v soboto 24.9.2011, v Varpolju, v organizaciji KD Zgornje Savinjske doline.

Celjanke

Ker smo Celjanke "piflarke"J, smo malo povadile skupno poslušnost - predvsem odpoklice in prosto vodljivost (jaz hodim prepočasi, ajoooj) in iskanje v strelcih. Ponoviti moramo še vrvno tehniko in prvo pomoč, mogoče nam uspe narediti še skupno iskanje v ruševini.

Psi so super, najbolj so smešni med iskanjem v strelcih, saj Tia in Hill neprestano tekmujeta, kdo bo prej našel markerja, potem se celo zgodi, da ga oba skupaj oblajata. Luna dela v strelcih malo počasneje od borderjev, ampak še vseeno odlično, ji pa borderja "ukradeta" vse markerje, hihi. Ampak nič za to, važno, da so markerji zunaj in da se mamo fajnJ.

Na Talana gremo v prvi vrsti uživat in se nasmejat našim psom in nam, kaj bo rezultat prinesel bomo pa videli, z njim se vsekakor ne obremenjujemo!

Utrinek s tabora

2011-09-06T08:37:00.000+02:00

Rogla ~ Ribniška k☼ča

2011-09-05T08:55:00.001+02:00

Ribniško jezero

V soboto smo se spet podali v hribe. Tokrat na Pohorje, od Rogle mimo Lovrenških jezer ter Ribniškega jezera, do Ribniške koče in nazaj. Vsega skupaj 6 ur hoje in poležavanja na travnatih preprogah Pohorja. Pot je dooolga, a lepa in nič kaj zahtevna... družba pa the best, tako pasja, kot tista na dveh nogahJ.

Potem pa kosilo oziroma že skoraj večerja v gostišču Smogavc, mmmmmmmmmm njihova gobova juha je naj, naj, naj boljša!!

norenje

poležavanje

Hvala Tamari za slikeJ!

Tabor Zagorje 2011

2011-08-31T20:58:00.001+02:00

Od 24.8. do 28.8.2011 je v Zagorju ob Savi potekal 18. mednarodni tabor reševalnih psov ERPS, katerega sva se z Luno udeležile drugič. Bili sva v 6. skupini, inštruktor je bil Robi, njegov pomočnik pa Ferdo. V njej so bili še Tilen, Davorin, Samo, Uroš, Marjanca, Bojana in Majda.... pisana druščina tako vodnikov, kot tudi psov.

Na kratko, bilo je nepozabno, VROČE (čez dan tudi do 37˚C), pes delal super fajn, lepe ruševine, nove situacije (sploh rov in iskanje v vodi - voda malo čez gležnje v kleti bloka), odlična družba, meni pa tudi hrana ni bila slaba, pa sem zbirčne sorte...J

6. (najboljša) skupina

Iz KDRP Celje so se tega tabora udeležili še Eva s Hillom, Tamara s Tio, Karmen z Bambijem, Darja z Bono, Jure z Mekijem, Boris z Mišo, Aljaž s Chakom, Nevenka z Neli in Maja s Šanom.

SREDA

Popoldanski prihod na samo prizorišče dogajanja - na lokaciji kinološkega društva Zagorje.
Namestitev avtodoma.
Nestrpno pričakovanje pogleda na oglasno tablo, kjer so bile razvrščene skupine. Navdušena nad mojo skupino!! Zelo vesela, da je v njej tudi "NE-ERPOVC" - Davorin z Zono.
Slastna večerja - golaž s polento.
Druženje, spanje...J

ČETRTEK

V četrtek sta nam bili dodeljeni dve delovišči in sicer Mihelčičeva hiša, v kateri smo delali dopoldne in rov, kjer smo delali popoldne.
V Mihelčičevi hiši sva z Luno že trenirali, ko sem markirala na IRO tekmovanju ekip . V prvi rundi je iskala dva markerja, ki ju je lepo našla in oblajala, celo v temo po stopnicah je šla sama preverit če je tam marker (pa ga ni bilo). V drugi rundi pa sva naredili motivacijo, marker se je skril v tla pod deske. Poudarek je bil na lajanju in Luno je zelo razjezilo, ko je Robi odpiral markerja, vmes pa ga spet malo nazaj zaprl. Med laježem je celo "rjovela" - spuščala čudne tuleče zvoke, hihi. Super je tole odpiranje in nazaj zapiranje delovalo na Luno.

V rovu sva z Luno delali prvič. Najprej se je vsak posamezno s svojim psom vozil na rudniškem vozičku. Tak je bil nekaj let nazaj prihod na delovišče za iskanje v rovu, na preizkušnji. Luna s tem ni imela problemov. Se najbrž pozna, da sva trenirali vožnjo v samokolnici. Potem pa je v prvi rundi na motivacijo iskala enega markerja, v prvem levem rovu, v drugi rundi pa skritega markerja, ki je bil skrit globlje v rovu. Vse BP! Na koncu pa smo se še sprehodili po celotnem rovu.
Po "kočerji" je sledilo kopanje v Trbovljah, na letnem bazenu. Karta 3 za 4, jakuzi in prihod na bazen s Hoffer vrečko so zmagaliJ.
Potem pa še v malo bolj poznih urah slastne palačinke, hvala Vojko!

PETEK

Ta dan nam je bila dodeljena ruševina BLOK Trbovlje, kjer smo trenirali dopoldne, popoldne pa smo šli še v Bajcarjev mlin.
V Trbovljah je Luna najprej iskala dva markerja, enega v prvem nadstropju, za paletami in plastičnimi strešniki, ter drugega v kleti, kjer smo iz gum naredili zanimiv grob. Luna ni imela problemov z najdbo obeh, čeprav se je izkazalo, da je vonj gum nekaterim psom povzročal težave. V naslednji rundi je na motivacijo iskala markerja, ki je bil skrit v peči. Zelo lepo ga je locirala, vmes še kopala pod pečjo, med laježem pa smo jo spet malo hecali z odpiranjem in zapiranjem groba-peči.

grob v gumah

peč

Po malici smo se s tovornjakom civilne zaščite preselili v Bajcerjev mlin. Vročina je zelo pripekala, pa smo pse privezali na hladno, ob mlinu, mi pa smo šli našo žejo gasiti v bližnji bar. V mlinu sva naredili le eno rundo. Robi nama je pripravil zanimiv zalogaj. Marker je namreč bil skrit v kleti, v temi, na višini. Luna je kar nekaj časa šnofkala po prostoru, preden je mikrolocirala vonj markerja, se postavila na zadnje noge k markerju in začela lajati. Bravo pes! Luna se pač trudi priti čim bližje markerju in to včasih trajaJ.
Tudi ta dan smo nekateri šli po "kočerji" še na nočno kopanje v Trbovlje, ponovno s Hoffer vrečko in kartami 3 za 4. Po pasji vročini paše ohladitev.
Tokratni večer smo imeli še predavanja o potresu v Turčiji in na Sumatri, za piko na i pa so poskrbeli Primorci (s pomočniki) s slastno buzaro, hvala vsem!

SOBOTA

S tovornjakom slovenske vojske (KLIK do VIDEA) smo se odpeljali do ne dokončanih stanovanjskih blokov, na Vranskem. Ker so se prejšnje dni tam dogajale nesreče - dva psa sta skočila skozi okno in na veliko srečo ostala brez hujših poškodb, smo se odločili, da bomo naredili v blokih le eno rundo in še to v kleti. Najprej smo izkoristili kupe gradbenega materiala, ki pa niso bili ne vem kako veliki. Nekaj neprijetnega materiala, betonskih blokov, malo ala gozda, predvsem pa šavja. V prvo je iskala dva markerja, eden je bil zakopan med gradbenimi ostanki, drugi je ležal v šavju, pokrit z oranžno, plastično ograjo. Prvega je lepo našla, se prebila do njega in ga oblajala. Ko sem jo poslala v drugo iskat, ji je motivacija malo padla, najbrž tudi zaradi vročine. Vendar je kljub vsemu našla markerja, zelo lepo se je gibala po kupih. Potem sva v drugo naredili le motivacijo čez cele kupe.

kupi različnega materiala

zalita klet

V opoldanskem času smo se prestavili v notranjost blokov, kjer smo izkoristili delno zalito klet. Voda je bila okrog gležnjev. Nekaterim prinašalcem v naši skupini je bila voda zelo mamljiva, no Luni na srečo ne. Je bila pa previdna, tako kot zmeraj, sploh ko je iz stopnic prišla do vode. Do markerja se je ponovno prebila z odmikanjem desk. Luna je še vedno Martin KrpanJ!
Sobotni večer smo malo zažurali, vmes bili prekinjeni zaradi našega hrupa, pa si ponovno naredili žur z raznimi domačimi komadi ala V dolini tihi, Rompompom še ne gremo domov,... veselo je bilo, ni kaj!!

NEDELJA

Zadnji dan smo bili v objektih rudnika Trbovlje, obrat separacija permoga. Ker je bil to zadnji dan, smo naredili le eno rundo. Luna je iskala dva markerja, enega v pritličju - na višini, drugega v prvem nadstropju. Prvega je našla tistega na višini, spet se je lepo postavila na zadnje noge in ga oblajala, z drugim je imela malo več problemov zaradi stopnic (spodnja slika). Sama je premagala pet stopnic, nato pa šla nazaj dol. Naposled se je sama povzpela do vrha, ko je videla Ferdota hoditi po njih. Potem je sledila še motivacija v enega izmed prostorov, kamor sama ni šla do konca. Kasneje sva se le še sprehodili po mogočni zgradbi z ogromno stopnicami in garanje na taboru je bilo zaključeno.

Tabor je bil zaključen ob 13 uri s kosilom. K sreči sem pred kosilom ugotovila, da ima avtodom prazno sprednjo gumo in k sreči sem imela moško pomoč. Hvala Juretu, Andreju in Dragu!

Super tabor je minil, Lunica je bila odlična, luštna skupina s super markerji, z inštruktorjem na čelu. Hvala vsem, še tukaj! Zdaj pa novim zmagam na potiJ!

zmatran pes

Prvič na iskalni akciji

2011-08-22T13:01:00.005+02:00

V soboto, 20.8.2011 sem okoli 23 ure prejela Tomijev klic, da gremo naslednji dan na iskalno akcijo na Uršljo goro, kjer so pogrešali 17. letnega fanta iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Akcije smo se udeležili Tamara s Tio, Blaž z Rudijem, Tomi s Sherpo, kasneje se nam je pridružil še Boris. Zbrali smo se ob 5 uri na parkirišču v Arji vasi, nato šli do policijske postaje v Slovenj Gradcu, kjer nas je policist vodil do začetka našega iskanega območja - do "rampe" pod vrhom Uršlje.

Iskalna akcija je bila zelo obsežna, saj je fanta iskalo okrog 100 ljudi in približno 10 psov. V akcijo so bili vključeni gorska reševalna (s psi in brez), prostovoljni gasilci, lovci, prijatelji in znanci družine, ter mi. Fanta so pogrešali od sobote popoldne, ko se je vračal iz vrha Uršlje gore in izginil nekje na poti do Lovske koče Podgorje. V soboto so tako pregledali že vsa območja ob poteh, zato smo mi nadaljevali s pregledom širšega terena.

travnik v bližini kmetije Verneršek

Dodeljeni smo bili veliki skupini prostovoljnih gasilcev Podgorje in lovski družini Podgorje. Bilo nas je okoli 40; na deset ljudi, je bil postavljen en vodnik s psom. Najprej smo cca 2 uri v strelcih preiskovali širok pas, v smeri proti Vernerici. Nato smo se na tej kmetiji po kratki pavzi, razdelili v dve skupini in nadaljevali z iskanjem. Naša skupina je z gasilskimi vozili šla ponovno proti vrhu, v bližino "rampe", iskali pa smo še nekoliko bolj vzhodno. Z Blažem sva bila v manjši skupini med lovci in tako je bilo veliko lažje hoditi v strelcih in držati linijo, sploh na tako razgibanem terenu, kot ga ima Uršlja gora. Lovci pa so poznali vsak kotiček gozda, kar je na taki iskalki velika prednost. Pregledali smo področje Plešivske kope in ponovno zaključili pri Vernerici. Po malo daljši pavzi z malico smo preiskali še okolico severno od vasi Plešivec. Druga skupina, kjer sta bila Tomi in Tamara je iskala v okolici Lovske koče.
Luna je lepo delala, zanimala se je za okolico, lovila takšne in drugačne vonjave, tekla je sem in tja. Našla je srno (za katero se ni pognala, potem ko je zdivjala iz grma) in divjega petelina. Pregledali smo res vsak grm, ki nam je bil na poti, pogledali za vsako skalo,... Kjer nismo morali iti zaradi gostega šavja, smo tja poslali psa, res smo bili temeljiti.

približno območje našega iskanja
(vir: ATLAS OKOLJA, merilo 1:23427)

Na terenu smo bili okrog 7 ur, zaključili smo malo po 15 uri. Iskanega fanta nismo našli. Slabo uro po tem, ko smo mi zaključili z iskanjem, sem po radiju slišala novico, da so fanta na veliko žalost našli mrtvega. Po poročanju 24ur.com je fant zdrsnil v prepad v grapi Kaštel (mislim da je to južneje od Vernerice).

http://www.gore-ljudje.net/novosti/68923/

Predalpski svet Nadiže

2011-08-17T13:27:00.001+02:00

Minuli podaljšani vikend smo se napotili mimo Kobarida, nato pa proti Podbeli in kampirali ob reki Nadiži. Vsak po svoje smo si splanirali poti. Nam štirim (Tamari, Tii, Luni in meni) je bilo pomembno, da so vrhovi hribov in gora dostopni psom. Najbolj pa nam je bilo važno, da se imamo fino fajn in to smo se definitivno imeli.

Kobariški stol, ki ga ni bilo

V soboto smo imeli vsi bolj ali manj različne dejavnosti. Tomaž na kolo do Kobariškega stola in malo naokoli, Grega na Sočo loviti ribe (z dovolilnico), me 4 pa peš iz kempa na Kobariški stol - ja pa ja. Bi se urnk nahodile, da bi sploh prišle iz kempa do iztočne točke (po navodilih www.hribi.net) in potem še nazaj - brez avta, ki ga je imel Grega. Pa smo žalostne šle z njim do kampa v Lepeni, kjer se lahko lovi na Soči in vesele ugotovile, da lahko gremo od tam z avtom do Doma dr. Klementa Juga v Lepeni in naprej peš do Krnskega jezera. Usoda je pač želela drugače in bilo je res neverjetno lepo. Če ne bi bile tako pozne, bi osvojile še Krn, pa nam je le ta ostal za prihodnje leto.

Matajur oz po naše Matadur

V nedeljo smo se vsi skupaj odpravili na Matajur, ki je na meji med Slovenijo in Italijo, na višini 1642 m. Ne zahtevna pot je bila premagana v dobrih dveh urah. Pod vrhom, v italijanski koči pa prav posebna pogostitev simpatične blontne kelnarce v štiklah (se vam jo splača it pogledatJ).

Potem pa kopanje v Nadiži, ki je najtoplejša alpska reka in ima bojda tudi zdravilne učinke (to bomo še videli). Sama sem bolj zmrzljive sorte, pa je trajalo kar nekaj časa, preden sem se tudi sama namočila v njej. Sledilo je še malo hoje po Nadiži, ogled Napoleonovega mostu, korit Nadiže,... KLIK.

reka Nadiža

korita Nadiže & mi2

Soča & Slap Kozjak

Ker je bila vremenska napoved za ponedeljek malo slabša, se nismo odločili za obisk hribov, pa smo šli narediti borih 30 m višinske razlike, ko smo se "povzpeli" do Slapa Kozjak. Malo smo še šli gori doli naokoli, da je bila pot malo daljša.

na Soči je lepo

slap Kozjak

Joga

2011-08-11T08:14:00.001+02:00

1 od 3

2011-08-10T13:24:00.000+02:00

" Na treningih se naučiš največ!! " ....

Včeraj, smo na treningu isknja v gozdu našim septembrskim izpitnikom pripravili izpitno situacijo za izpit PO1. Z merilnim kolesom smo namerili razdalje in jim skrili dva markerja - enega na okrog 50 m in drugega na okrog 150 m. Namen situacije je bil, da dobijo predstavo, kako daleč je 200 m in kako se psi znajedejo v tej situaciji. Vsi so se odlično odrezali in našli oba markerja. Z inštruktorico Evo so ugotovili, kje so še kake pomanjklivosti, ki jih lahko popravijo do septembra.

Med treningom bi skoraj šli na iskalno akcijo v Vojnik, pa je bila preklicana, saj so pogrešanega našliJ!

Midve zaenkrat nimava v planu še it delat PO2, vsaj v septembrskem roku ne. Sva pa včeraj izkoristili pripravljeno območje iskanja, pa sva v dolžini 150 m imeli skrite 3 markerje, od potke oddaljenih 50 m in jaz nisem vedela kje so. Žal je Luna od treh našla le enega. Ampak je delala lepo, malo se je pustila usmerjati, veliko pa je delala sama. Napake sem delala jaz. Se pozna, da tele mesece po opravljenem izpitu PO1 nisva več dali toliko poudarka na usmerjanju in kondiciji za tečt... bo treba spet začeti. Zgrešili sva markerja na začetku, v prvi liniji in tistega na 150 m. V levo, kjer je bil marker v prvi liniji sem jo sicer poslala, a je šla punca po potki, ki je kmalu zavila v desno in ni šla v ravni liniji, da bi ga lahko dobila v nos. Jaz pa sem mislila, da če bi marker tam bil, bi ga dobila, pa ga ni. Itak pa sem bila prepričana, da je na desni strani, hehe trapa jaz. Potem je zelo lepo pregledala dolžino 100 m, levo in desno od potke, vmes našla enega in edinega najdenega markerja, potem pa se ni več tak fajn oddalila od mene. Drugi ne najdeni marker je bil na 150 m desno na hribu, pa ni šla dovolj daleč, tudi jaz nisem preveč vztrajala.

Ahjej, vaja dela mojstra, mojster pa vajo.

posnetek iz usposabljanja v Logarski dolini

Korošica

2011-08-07T17:13:00.000+02:00

V soboto se je trio-adijo odpravil na Kocbekov dom na Korošici 1808 m. V planu je bila tudi Mala Osjtrica 2017 m (Ojstrica 2350 m bojda ni najbolj primerna za psa), vendar smo zaradi slabega vremena dosegli le Kocbekov dom.
Kot vedno, smo za pot pogledali na www.hribi.net in ker imamo radi neobljudene poti, smo si zbrali ne označeno pot čez Desko, s štartom pri majhni lovski koči na Brežičih - če vam je škoda avta oziroma če nimate terenca, to iztočno točko odsvetujem (slab kilometer je res slab makadam). In jaaa, bili smo sami - dokler se nismo 20 minut pred ciljem priključili potem iz drugih smeri. Bilo je res fino (klik do opisa poti), razen tu pa tam dvomov : "Smo na pravi poti?!?".

KLIK do še več slik

Najin mali n☼ri svet

2011-08-04T10:36:00.001+02:00

najina soseska

::: travniki pred vrati ::: sprehodi, žogice, usmerjenje :::

Šmartinsko jezero

sprehajalne poti okoli njega, so pisane na kožo vsem pasjim ljubiteljem vode

poligon KDRP Celje

ruševina v Začretu

Pelješac 2011

2011-08-03T09:09:00.002+02:00

klik na sliko

Interaktivne igrače

2011-08-01T18:20:00.001+02:00

Interaktivne igre so bile oblikovane za spodbujanje pasjih možganov in krepitvi sodelovanja z vodnikom - igrača ni namenjena samostojni pasji igri! Zahteva duševno in telesno spretnost psa za delo preko izzivov, ki razkrivajo skrito hrano pod preprekami. Obstajajo različne stopnje zahtevnosti, da lahko zadovolijo potrebe različnim starostim in pasmam. Pri teh igračah pes išče priboljške s tem, da dviga igralne zatiče, jih premika, premika plošče, obrača diske, potiska gumbe... Pri teh igračah pes brez razmišljanja definitivno ne bo prišel do hrane. Torej ali je vaš pes "Forrest Gump" ali "Albert Einstein"?!

Pri igri na posnetku, se skrijte pasje priboljške v vdolbine pod nekatere od votlih igralnih zatičev. Pes poišče priboljške s tem, da z gobčkom dviga zatič za zatičem in tako dobi nagrado vsakič, ko pride do priboljška. Pes ne sme podirati zatičev s tačko, ampak jih mora dvigati enega za drugim s svojim gobčkom. Zahtevnost je bojda najmanjša (1).

Kako se igra igro na sliki?
Psu najprej predstavite igračo, nato naj pes gleda kako v igračo skrivate priboljške. Sedaj prepustite psu, da poizkusi ugotoviti kako priti do priboljškov. Z premikanjem "krogcev" bo odkrival luknjice v katerih so shranjeni priboljški. Na začetku lahko psu pomagate tako, da luknjic ne pokrijete do konca in da položite priboljšek v vsako luknjico. Kasneje pa je igra lahko težja in položite priboljške samo v posamezne luknjice, ki jih čisto pokrijete.
Zahtevnost te igre je bojda 2-3.

Interaktivne igrače za pse znajo biti psu zelo zanimive in zabavne, so pa predvsem drage - tudi do 40€ - Nina Ottosson. Če pa malo brskaš po spletu, hodiš po "čip" trgovinah, najdeš "svega i svašta". Igračo na posnetku sem kupila za celih 7€ na spletni strani http://www.zoohit.sk/. V Kiku pa sem danes našla še eno interaktivno "čip" igračo in sicer tisto na sliki, tudi ta je bila skromnih 6€. Kakovost teh igrač sigurno ni taka, kot od Nine Ottosson na primer, vendar tudi te poskrbijo za aktivacijo pasih možganov!

Pajek

2011-07-27T16:46:00.004+02:00

Jeeeej, Luna je že prava carica marica v izvajanju tega trikca. Poimenovala sem ga PAJEK. Žal nisem imela s sabo fotoaparata, da bi bil fimček malo bolj kvaliteten (snemano z mobitelom). Danes je prvič šla z zadnjimi nogami po kamnitem zidu navzgor oziroma po škarpi. Po gladkem ji še ne gre. Bo pa počasi - vaja dela mojstra in mojster vajo!!

Sv. Ilija

2011-07-22T13:13:00.001+02:00

V ponedeljek smo bili malo bolj aktivni, pa smo se ob 5h iz kampa (Viganj-Pelješac) napotili na Sv. Ilijo (961 m), ki je bojda najvišji vrh v Dalmaciji, vsekakor pa na Pelješcu. Poglet seže vse do Hvara in Brača na severu ter Mljeta in Lastovega na jugu.

Pa sm☼ šli

2011-07-21T11:57:00.000+02:00

Repek miga

2011-07-15T13:03:00.001+02:00

Za vse tiste, ki vas zanima Lunino stanje - Luna je zdrava, kot riba v vodi in njen repek spet miiiiiigaaaa, kot riba skače na suhem, hihi. Stanje se je bistveno poboljšalo med torkovim treningu iskanja, saj ne more, da ne bi z repom migala, ko najde markerja. Pripomogel pa je tudi "pasji aspirin", ki lajša bolečino in pomaga pri hitrejšem zdravljenju vnetij - hvala Katja!

V torek smo torej imeli trening iskanja v gozdu, pri Šmartinskem jezeru, v sredo pa je Tomi organiziral dodaten trening iskanja v ruševini, v Dobrni. Trenirali smo v Vili Ružički, kjer smo že imeli Vajo območnih enot in Vajo MERP. Izčrpno poročilo o sami vili in sredinem treningu pa je napisala Darja na Hovawartskem blogu, od koder sem ji "ukradla" spodnjo sliko - hvala zanjoJ!!

Luna je oba dni (kljub vročini in 34º C) delala dobro, najbolj pa mi je važno, da je rep zdrav in imam spet veselega psaJ.

Darja je ovekovečila trenutek Lunine
najdbe in gleej rep je gor

Hot weekend

2011-07-12T11:07:00.001+02:00

Zaradi spleta okoliščin se nisva udeležili vaje v Logatcu, ki je potekala minulo soboto, smo pa imeli vseeno zelo pester vikend v vodi, ki pa se je zaključil s "sindromom zlomljenega repa"L. Luna je danes že bolje, ni pa to še tisti pravi njen repek.

Sindrom zlomljenega repa

2011-07-11T10:52:00.006+02:00

Pa sem doživele prvi mali šok. Moj pes včeraj zvečer ni mahal z repom. Takoj sem posumila na "sindrom zlomljenega repa", saj sem to prvič videla na lavinskem tečaju v Bruneku, kjer je Katjina labradorka Minny imela nekaj dni tak rep (povešen in v bolečinah). O tem me je ne dolgo nazaj seznanila še društvena kolegica Majdi, ki je imela podoben problem z boksarko Titi. Minny je imela "zlom" zaradi zelo nizkih temperatur, Titi pa se je v vročem dnevu namakala v mrzli Soči. In kako je bilo pri nama?

Ahja.... minuli vikend je bila res pasja vročina, pa sem mislila, da bom Luni olajšala vroče dni z obilnim kopanjem. Labradorci pač obožujejo vodo in Luna ni izjema. V soboto smo bili na prijateljevi idilični kmetiji z lesenim bazenom in ribnikom, kjer se je cel popoldne namakala in skakala v vodo (video KLIK), včeraj pa je norela v Šmartinskem jezeru. Ko smo se zvečer vračali iz jezera do avtomobila, je Luna (ker je fehtala za hrano) hodila v poleg položaju. Res ne vem zakaj, sem pogledala kje je repek, pa je bil dol, kar mi je bilo zelo čudno in sem doma še enkrat preverila stanje repa. Rep je bil dol, kar za mojo veselo labradorko ni značilno. Rep ima dol, samo takrat ko je "GRDA LUNA" - kadar naredi nekaj, kar ne sme. Pa še potem se kaj kmalu prelevi v veslega psa. Včeraj pa kljub temu, da sem jo veselo klicala se igrala z njo, je rep bil povešen. In takoj sem posumila na sindrom zlomljenega repa, ki ni značilen le za kopanje v mrzli vodi.

Sindrom zlomljenega repa se lahko pojavi ne le zaradi mrzle vode, ampak tudi če je pes nadpovprečno veliko časa v vodi, ki sicer ni mrzla ... rep je na dotik (lahko manj, lahko bolj) boleč in otečen, vendar pa je že v 24 urah opazna sprememba na bolje, rep pa naj bi ponovno vsaj delno migal po 48 urah - v tem primeru ni poškodovan, le mišice zaradi prehlada popustijo. Luna sicer lahko sedi in leži, vendar nekaj časa traja preden se namesti v ne boleč položaj. Rehabilitacija naj bi trajala največ 4 dni, nekateri veterinarji priporočajo, da se rep za 2-3 dni v celoti povije, bistveno pa je, da pes nujno počiva, ker gre v bistvu za prehlad in izgubo telesne odpornosti. Za piti se jim lahko da kakšen slamnikov čaj ali kalcij za dvig odpornosti, sicer pa naj čim več počivajo.
Hvala Maydi, ki mi je dala te izčrpne informacije in jih lahko delim z vami!

Drugače sem pa našla prispevek o tem še v enem pasjem blogu, kjer je objavljen tudi prispevek iz v revije Krimček - napisala ga je lastnica, ki je doživela podoben šok:
"Kot vsak navdušen skrbnik retrieverja obožujem pasje izlete, ki imajo opravka s kopanjem. Ker je plavanje tudi odlična oblika rekreacije vedno hiperaktivnega psa, sem take sprehode do bajerjev, jezer ter rek redno prakticirala tudi v zimskem času, predvsem med vikendi, ko je za kopanje (in za brisanje mokrega psa) več časa. Dokler se nekega običajnega ponedeljka ni zgodilo...
Zjutraj, ko sva s psico vstali in izvajali jutranji ritual, sem opazila da moj pes ne maha z repom. Nasprotno, izgledalo je kot da ima zlomljen rep - nekaj centimetrov naprej od korena je bil prelomljen pod kotom 90 stopinj. ko sem rep prijela, ga začela tipati in preiskovati, je bila psica popolnoma mirna. Ni kazala nobenih bolečin, kar pa me ni popolnoma pomirilo, saj tudi ne pokaže, da jo karkoli boli (razen z otožnim pogledom, ki pa lahko vedno tudi pomeni osnovno vprašanje:kje je moja žogica?). Ko sem sorazmerno panična stvar začela raziskovati, so mi pojasnili Sindrom zlomljenega repa (Limber tail syndrome, cold water tail, limb tail, broken wag, broken tail), ki je značilen predvsem za lovske pse. Pojavi se v mokrem vremenu, ter ob močnih spremembah vremena oz. pri plavanju v zelo mrzli ali pa zelo topli vodi. lahko je povezan tudi s preutrujenostjo. Skrivnost je v tem, da odpovejo mišice, ki držijo rep (laično povedano). V raziskavah, ki so bile opravljene, je analiza krvi pokazala povečanje določenih encimov v krvi, ki so znak poškodovanih mišic, na kar je pokazala tudi biopsija tkiva.
Na splošno veterinarji svetujejo zgolj počitek, nekateri pa priporočajo zdravljenje s protivnetnimi zdravili. Največkrat je pojav boleč, bolečine pa so možne v prvih 48 urah. Običajno postane rep v nekaj dneh normalen. Pasme, ki so nagnjene k temu stanju so retrieverji, angleški pointerji, beagli kot tudi ostale lovske - vodne pasme".
Torej, naslednjič, ko bo vaš pes navdušeno drvel v ledeno mrzlo vodo sredi januarja in bo imel naslednji dan zlomljen rep, se ne ustrašite. Spremljajte njegovo stanje nekaj dni, in če ne bo kmalu znaka izboljšanja ga peljite k veterinarju. V ledeno vodo pa ga raje ne puščajte več.

takole zgleda Lunin rep - brez življenja in Luna pravi, da je "sindrom zlomljenega repa" BORING!!

Luno bom spremljala dva dni in upam, da ima res le "sindrom zlomljenega repa", vi pa držite pesti, da je res tako! Upam, da bom s to objavo pomagala komu, ki bo v podobnih težavah in zaradi tega ne bo zagnal panike.

Luna is 3 years old

2011-07-06T10:20:00.000+02:00

Štajerski triglav

2011-07-04T10:38:00.001+02:00

Če bi vam rekli, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, bi verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako – Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, kjer izletnikom ponujajo vrsto zanimivih lahko dostopnih vrhov (Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino.

priprava

poziranje pred geološkim stolpcem in legendo
(pri Domu na Boču)

Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč (domačini mu pravijo Štajerski Triglav), ki mu slavo povečuje še rastišče zelo redke velikonočnice v bližini planinskega doma. Prav to rastišče vsak april spodbudi obširno romanje »planincev«, ki se navadno z avtom pripeljejo do Doma na Boču, opravijo »zahteven« pohod do rastišča velikonočnice in se po okrepčilu v domu vrnejo v dolino. Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

razgledni stolp na vrhu Boča

Boč ima dva približno enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le pet minut hoje. Na enem so oddajniki in vojska, na drugem za planince dostopnem vrhu pa 20m visok razgledni stolp s katerega se nam odpre lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije.

radler time za dva dvonožna krdelnika

povzeto po www.hribi.net in www.zaplana.net

Svetovno prvenstvo

2011-07-02T10:40:00.043+02:00

V Belgiji je od srede 29.6.2011 do nedelje 3.7.2011 potekalo 17. IRO Svetovno prvenstvo reševalnih psov - IRO Championship 2011 Belgium.

Slovenijo so zastopali:

Enota Reševalnih Psov Slovenije (Kaja & Sila, Zoran & Lok, Jasna & Blum -iskanje v gozdu; Sebastijan & Lon in Uroš & Jazz iskanje v ruševini)
Klub Vodnikov Reševalnih Psov Kranj (David Pogačnik iskanje v gozdu; Čedomir Joksimovič, Jure Pribičevič, Andrej Žunič iskanje v ruševini)
Društvo za Reševalne Pse Burja Koper (Roman Starman iskanje v gozdu in Leban Igor iskanje v ruševini)
Klub Vodnikov Reševalnih Psov Postojna (Rant Petra iskanje v gozdu in Prebreg Petra iskanje v ruševini)

Barve Slovenije je zastopala tudi Jerneja Ternovec, kot sodnica. Sodila je iskanje v gozdu.

Časovnica in rezultati

Od naših (ERPS) je uvrščen le Sebastijan in Lon (gladkodlaki prinašalec) na 11. mestuJ!!! Od Slovencev je odlično 3. mesto zasedel Andrej Žunič s Haronom (nemški kratkodlaki ptičar), Jure Pribičevič z Lanom (zlati prinašalec) 15. mesto ter Igor Leban z Ajasom (border collie) 18. mesto. Čestitke vsem štirim ter tudi ostalim Slovencem, ki so tako ali drugače zadovoljni s svojimi rezultati!
Na iskanju v gozdu noben pes ni našel vseh markerjev, kar pomeni, da za leto 2011 ni svetovnega prvaka v tej disciplini. Hmmm, le kaj bi si človek mislil, ko pa so tam zbrani najboljši psi. Kljub vrhunskemu iskanju se ni izšlo tudi za Zorana in Loka (139 točk).

Trening v Astri

2011-06-28T13:40:00.001+02:00

Včeraj smo spet šli na trening drugamJ... ruševina Astra na Ljubljanskem Bežigradu je bila v planu že davnega meseca februarja, vendar smo takrat raje šli v Tiso zaradi bližajočega Državnega prvenstva in ostruškov. Tokrat pa nam je le uspelo priti še do Astre. "Ruševina" ni bila ne vem kako opevana s strani Ljubljančanov, pa jo bomo opeli mi Celjani. Ruševinca je za prste obliznitJ!! Potrenirati se da res marsikaj, sploh nekatere stvari, ki jih na naših domačih ruševinah primanjkuje. To, da je fejst umazana še opazili nismo in definitivnio se bomo kmalu spet vrnili.

Od zunaj ruševina ne obeta veliko...

Vhod vanjo je že malo bolj razburljiv...

Notranjost pa sladka, kot moja čokoladkaJ. Celotno ruševino z grobovi, nam je razkril Luigi iz DVRPS Ljubljana, za kar se mu še tu enkrat zahvaljujem(o)!!

Naredili smo dve runde, več smo si prihranili za naslednjič. Najprej sva z Luno naredili iskanje na dolžino, v trdo temo, potem pa motivacijo naprej po hodniku, marker pa je bil pokrit z ?!?. Oboje je izpeljala super fajn. Čeprav sem-trapa jaz, vmes mislila, da Luna "lažno" nakazuje. Oba skrivališča sta bila dokaj blizu in ko sem slišala drug lajež, sem mislila, da spet laja tam, kjer je bil skrit marker v prvo, pa seveda ni.
V naslednji rundi je iskala markerja v ležeči omari, na "višini" (prva slika levo), med iskanjem je še zelo lepo pregledala kup neprijetnega materiala (slika desno) in širšo okolico, dokler ni v nos dobila markerja in ga lepo oblajala. Za mikrolokacijo sva nato naredili še motivacijo v omarice (spodnja slika levo). Spet oboje fajn. Za piko na i pa sva se sprehodile po strmih železnih stopnicah (spodnja slika desno). Brez problemov je opravila z njimi. Bravo pes!!

Namesto domov, smo se iz Astre odpravile na poligon KD Ljubljana, na kratek čvek in zaslužen radlerJ.

"težke" ovire

2011-06-25T11:00:00.000+02:00

V petek, 24.6. 2011 smo imeli na društvu delovno akcijo, ki se jo je udeležila le peščica članov. Postavljali oziroma sestavili smo "težke" ovire, delno pokosili travo in pospravili hiško. Seveda smo ovire morali takoj sprobati - Luni je šlo presenetljivo dobro.
Ovire so zelo skrbno načrtovane, saj se da kombinirati svega i svašta. Včeraj smo si jih postavili tako, kot kaže slika. Fiksirana je le armaturna mreža, vse ostalo, od lojter do desk, gum,... se bo lahko prestavljalo in dopolnjevalo. V planu je tudi, da bo ena lojtra vodila na streho hišice.

Masaža psov - Breda Kralj

2011-06-23T08:50:00.003+02:00

Več o masaži psov na http://masazapsov.blogspot.si/, http://www.masazapsov.si/ ali na facebooku!!

Izpit v Zagorju

2011-06-20T10:37:00.001+02:00

Včeraj, 19.6.2011 sva z Luno ponovno zbrali pogum in opravljali izpit R2 v Zagorju. Žal neuspešno. Manjka nama še ogromno izkušenj, ki pa bodo že prišle, saj nama volje ne manjkaJ.

ISKANJE
Sodnik: Matjaž Zanut

Na ruševini v Bajcerjevem mlinu je sicer našla vse štiri pogrešane osebe, vendar je vse le obcvililaL. Nekaj cviležev sem slišala, za druge so mi povedali markerji. Ahja, ne vem kaj se je dogajalo v Lunini bučki. Delala je intenzivno dobrih 25 minut, nato pa sem prekinila iskanje. Ruševina ni bila težka, tudi območje iskanja ni bilo ravno veliko, so pa bili markerji dobro in kar zahtevno skriti. Dva sta bila v hiši, tretji v kleti, četrti na višini v rovu, ki vodi ob kleti do zgornje potke.
Vem, da nisem pretiravala s treningi, mogoče sva zadnji mesec premalo delali na ful zaprte grobove. Tudi ne verjamem da je imela slab dan,... pač je bilo pretežko zanjo.

POLIGON
Sodnica: Katja Skulj

Na poligonu sva najprej delali ovire in KONČNO so se nama vse ovire poklopile in prislužili sva si neverjetnih 48 točkJ. Bravo punca!

Poslušnost pa nič kaj posebnega. Veliko je bilo kiksov, pa je zadostovalo za 38 točk. Vse vaje v gibanju so bile sedi, pri prosti vodljivosti, se je malo izgubljala,... je bilo pa plazenje spet super!

Malo sem razočarana, vendar ne zaradi ne narejena izpita, bolj zaradi nobenega oblajanjega markerja. Bova trenirali, da odpraviva še to pomanjkljivost. Zdaj pa nekaj mesecev pavze z izpiti, vendar ne s treningi. No ja, tudi od treningov bo imela 14 dni oddiha, ko bomo aktivni malo drugače, na morjuJ!

Usposabljanje za bolničarja

2011-06-15T10:35:00.000+02:00

Leto je naokoli in spet sem se udeležila usposabljanja za bolničarja. Sicer bi se dalo 72 urni tečaj narediti v dobrem mesecu, vendar smo se v našem društvu odločili, da raztegnemo celotno usposabljanje na tri leta. Kar tudi ni tako slabo, saj vsako leto obnavljamo naše znanje iz prve pomoči ponesrečencem ob enem pa se imamo fajnJ.

tokratne torbe so res zmagale, polne so bile vsega potrebnega

Od srede 1.6.2011 do petka 3.6.2011, smo nekateri naši člani preživeli v prostorih območnega združenja rdečega križa Celje, kjer smo imeli usposabljanje za bolničarja. Velik poudarek je bil na pripravi za preverjanje regijskih ekip. Tokrat je usposabljanje vodil dipl.zn. Selmir Čopič, ki je zaposlen kot reševalec na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Veliko smo se igrali in predvsem uživali. Poleg nas, je na tem usposabljanju sodelovala tudi ekipa iz Srednje zdravstvene šole Celje. Tako smo se eni in drugi izmenjavali pri uprizoritvi nesreč. Eni so igrali podano nesrečo, drugi smo nudili prvo pomoč in obratno. Selmir si je izmislil marsikatero situacijo; od žura z narkomani in razgretimi najstniki, do nesreče na kolinah, pa družinskih tragedijah, prometnih nesrečah,... podobno, kot je potem bilo na preverjanju. Ob takem načinu dela smo se naučili veliko, če pa česa nismo znali, nam je Selmir pomagal.

V soboto, 11.6.2011 smo se tako v sklopu uspaosabljanja za bolničarja udeležili XVII. regijskega preverjanja usposabljanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo v Celju. Med dvanajstimi sodelujočimi ekipami, je nastopila tudi ekipa Mestne občine Celje, katero smo zastopali kot KD reševalnih psov. Ekipa na tekmovanju je bila lahko sestavljena le iz 5 članov in vodje ekipe. Ekipo smo sestavljali Majda - kot vodja ter Eva, Majdi, Darja, Sebastijan in jaz. Za moralno podporo sta skrbela Miloš in Eva H., Maja pa je bila zadolžena za fotografiranje. Iva, Neda in Davorin pa so skrbeli za predstavitev našega drušva.

Preverjanje je potekalo med Spodnjim Celjskim gradom in Domom ob Savinji Celje, kjer je na treh različnih prizoriščih potekalo oskrbovanje ponesrečencev. Poleg prikaza nudenja prve pomoči se je od ekip zahtevala ubranost in vodenje ekipe, pravilne obveze, delo s poškodovanci v smislu komunikacije, tolažbe, osnovno znanje za klic na številko 112 in priprava poškodovancev za transport. Časovno smo bili na vsakem delovišču omejeni na 10 minut. Delovne točke so bile tri:

Na prvem delovišču je bila simulacija potresa v Celju. Poškodovanci so bili različno poškodovani, eden od ponesrečencev je bil celo ukleščen med ruševinami. Oskrbeti je bilo potrebno tudi amputacijo prsta, odrgnine, zmečkanine, zlome, poškodbe gležnja, roke in brade. Jaz sem imela na skrbi gospodično, ki je imela poškodovan gleženj in roko. Malo se je poznala jutranja ura in neubranost. Ampak gospodična bi preživela, brez večjih posledic.

Na našem drugem delovišču je v kuhinji prišlo do požara in večina poškodovancev je imela opekline. Ena od oseb je predstavljala vinjeno osebo, ki je bila zelo moteč faktor. In glej ga zlomka, oskrbeti sem jo morala jazJ. Bila je zelo močna in sem jo komaj krotila. Hvala bogu je po nekaj minutnem "boju" padla ona v ne zavest, ne jaz- od napora;). Dala sem jo v bočni položaj in preverjala znake življenja. Vmes je tudi bruhala (revca). Ker sem bila prepričana, da bo prenehala dihat in jo bo potrebno oživljati, sem jo imela v tem položaju kar nekaj časa. Ko se mi je le zadelo, da ne bo, smo jo dali na nosila - ziher, je ziher. Sicer je bilo na tem delovišču potrebno prikazati še pravilno postopanje pri opeklinah različnih delov telesa.

vinjena oseba, ki sem jo komaj ukrotila (foto: Maja Balon)

hvala bogu je padla v nezavest (foto: Maja Balon)

Tretje delovišče je predstavljalo prevrnjen čoln na reki Savinji in oskrbeti je bilo potrebno štiri ponesrečence, med njimi je bil tudi utopljen otrok, za katerega sem skrbela jaz. Lutka katero sem oživljala je sicer bila dojenček. Oživljala sem jo dobrih 5 minut, nato me je zamenjala Eva in s tem smo si pridobili dodatne točke. Otrok je nato kmalu začel kazati znake življenja, pa smo ga dali na nosila. Ostali ponesrečenci so bili ponovno različno poškodovani, od odrgnin, raztrganin in zlomov, prav tako je bilo potrebno oskrbeti-oživeti utopljeno odraslo osebo.

preverjanje življenjskih funkcij: "HALO, LAHKO POMAGAM"
(foto: Maja Balon)

sicer se dojenčku daje masažo srca z dvemi prsti, tu je bilo rečeno, da gre
za otroka, ne dojenčka in da pač imajo to lutko (foto: Maja Balon)

klic na pomoč - menjava pri oživljanju (foto: Maja Balon)

Naša ekipa je zasedla solidno 8. mesto. Imeli smo se res fajn tako na usposabljanju, kot tudi na tekmovanju, resnično smo se vživeli v podane situacije. Ob enem pa smo obnovili nekaj znanja, nekaj pa ga na novo naložili. Ker sem se tega usposabljanja udeležila že drugo leto, je v meni 2/3 bolničarjaJ!

Klik do slik (vir www.kdrp-celje.si)

Slike iz vaje MERP

2011-06-14T10:23:00.000+02:00

KLIK do slik iz vaje MERP v Celju

Vaja MERP v Celju

2011-06-12T22:25:00.001+02:00

Danes, 12.6.2011 smo nekateri člani našega društva pripravili prvo vajo MERP v letošnjem letu (Mobilna Enota Reševalnih Psov). Seveda smo vsi markirali, razen Miloša, ki je bil vodja delovišč. Naša Polona z Jonom pa je na vaji sodelovala kot članica MERPa. Delovišči sta bila Grad Lemberg in Vila Ružička. Pripravili smo jim skoraj identična skrivališča, kot smo jih imeli na Vaji Območne Enote 3. skupine, bolj pa so bili vodniki omeji z gibanjem. MERPovcev se je zbralo ravno za dve ekipi, ki je štela vodjo in tri vodnike s psi. Vodja ene skupine je bil Sebastjan, druge Jasna. Delali pa so pod budnim očesom Mareta, dedija in Miloša.
V gradu Lemberg so mene prvo potegnili ven, vendar zaradi organiziranosti ekipe nisem mogla gledat preostanek njihovega delaL. "Poškodovanci" smo imeli zbor zunaj gradu, na varnem mestu. Obe skupini sta s skupnim sodelovanjem uspešno našli vseh šest ponesrečencev, bili so tudi pohvaljeni s strani Mareta.

ocena dela

V Vili Ružički sem bila skrita v drugem nadstropju, na višini, družbo pa mi je delal netopir, ki je veselo frčotal nad mojo glavo - ne najbolj prijeten občutek, sploh ker je bil takooo velik. Ker pa sem vedela, da bom za pse kar težek zalogaj, sem potrpela z izbrano družbo in nestrpno čakala na psa, da me najde. Z mikrolokacijo so imeli psi kar nekaj težav, saj je moj vonj odnašalo ob nekaj metrov oddaljeni steni. Vendar so vodniki zaupali psom, se znašli in me našli. Ponovno so našli vse ponesrečence, tokrat so bili skriti le trije, ostali trije so nabirali borovnice v bližnjem gozdu.

na podstrešju z netopirjem

Spet smo se nekaj naučili od MERPovcev, saj smo lahko primerjali naše delo iz vaje Območne Enote, z njihovim. Vsekakor se pozna, da so vodniki izkušenejši, naši psi pa jim že dihajo za ovratnik ;)

Dvig zadnjih tačk

2011-06-09T12:06:00.001+02:00

Trenutno izvajava tale trikec. Vsak dan preživiva tudi na žogi in piliva to vajo na različnih "rekvizitih". Predvsem je namen tega trikca, da se pes zaveda zadnjih nog. Končni cilj vaje pa je, da bo Luna tistega lepega dne dala noge čim višje navzgor ob zidu, steni,... Tisto, da bi sama od sebe dvignila v luft zadnji dve taci je pa kar malo preveč, saj ni cirkuški pes;).

Ta vajo dva delali izključno s shapingom. Najprej je hodila samo ritensko, potem sem ji nastavila majhno prepreko - najprej kar desko. Te vaje še nimava poimenovane... najbrž bo kaka sočna; PAJEK, ŽABA, VEVERCA,...??? Kako sva prišli do končnega cilja, bo v celoti objavljeno v videu, ko ga bova dosegli.

Trening v Zagorju

2011-06-07T10:30:00.001+02:00

V nedeljo, 5.6.2011 smo se nekateri člani našega društva spet odpravili na trening drugam, tokrat nas je pot zaradi bližajočih se izpitov, zanesla v Zagorje. Najprej smo delali na poligonu, potem pa še iskanje v Bajcarjevem mlinu.

Na poligonu sva lepo od delali s poslušnostjo, nisva naredili izpitne situacije, sva pa naredili skoraj vse vaje, čist v izi. Z ovirami tudi ni imela nobenih problemov. Edino pri preskoku je najprej mislila, da je lojtra, hihihi.

V Bajcarjevem mlinu sva bili prvič in nisva pretiravali z iskanjem in skrivanjem markerjev, saj bodo tam najbrž junijski izpiti, pa nočem imeti piflarskega psa, ki bo šel pogledat grobove. Pa sva se najprej le sprehodili po mlinu in okolici, potem pa naredili eno iskanje in nekaj motivacij; v prvo nadstropje - v drugega je šla sama med iskanjem, v kletni prostor in na višino, v zadnjem delu hleva. Le toliko, da se je Luna dodobra spoznala z "ruševino". Na izpitu pa bo, kar bo!

Spet je minil en super pasji dan, s pasjo vročino obsijanJ!

Lajanje v troje

2011-06-06T10:27:00.000+02:00

Hill, Tia in Luna iščejo - kljub temu, da so najboljši prijatelji - skupaj ne moteno. Na iskanju se sploh ne zmenijo eden za drugega. Za primer - na vaji, 3.6.2011 sta se Luna in Tia pred iskanjem v Vili Ružički igrali in noreli čez travnik, ko bi morali lulati. Potem na iskanju se pa sploh nista zmenili ena za drugo. Da pa se ne bi motili še med lajanjem, če bi slučajno po dva ali vsi trije na enkrat našli markerja, smo to po vaji še natreniraleJ.

Vaja Območne Enote 3. skupine

2011-06-04T23:30:00.000+02:00

Kot nam je naš predsednik obljubil, nas je v petek, 3.6.2011 čakala še ena vajaJ. Imeli smo vajo Območne enote - Štajerska, Koroška, Dolenjska, Posavje, Zasavje in Pomurje. Sklic je bil izveden tudi preko pozivnika, ki pa kar ni hotel utihniti (zvonil mi je cca 9x v dveh dneh).
Kraja iskanja sta bila dva - Grad Lemberg (med Vojnikom in Dobrno) in Vila Ružička v Dobrni. Obetala se nam je res super vajaJ. Žal le udeležencev ni bilo veliko. Iskali smo Cvetka & Flika, Teja & Tayos, Eva & Hill, Tamara & Tia ter mi2. Pridni markerji pa so bili Majdi, Eva H., Anita, Srečko, Sebastijan, Dušan, Marko, Miloš pa je ponovno prevzel vlogo vodje delovišč in "baze".

GRAD LEMBERG

vsemogočni Grad Lemberg

Ob 17 uri smo imeli zbor pred gradom v Lembergu. Grad je v privatni lasti in je v fazi obnavljanja. Ker je šlo za veliko območje iskanja, smo bile vse v isti skupini. Teja je bila določena za vodjo. Naročeno nam je bilo, da ne smemo vstopiti v notranjost objektov gradu, lahko pa se sprehajamo po dolgem odprtem hodniku. Ko smo se skupaj s privezanimi psi sprehodile in si ogledale stanje "ruševine", je Teja že sproti predlagala, kdo bo preiskal kateri del gradu.

združene Dolenjke in Štajerke

Nama je bil dodeljen severni najnižji del objekta, kjer se je lahko prišlo do nekaterih kletnih prostorov. Luno sem poslala v desni del, v nekakšen stolp, v trdo temo. Ker nisem smela notri sem le poslušala kaj se dogaja. Kmalu je začela cviliti in posumila sem, da je blizu markerja. Sledil je ne najbolj prepričljiv lajež. Zanimivo je bilo, da je bil marker v trdi temi, na tleh in odprt, Luna pa je njegov vonj lovila po zidovih kleti. Nato jo pošljem še v drug kletni prostor in Luna spet začne kmalu lajati - marker je bil na kamniti okenski polici. Ker so bili kletni prostori v najinem dometu pregledani, sva se vrnili do odprtega hodnika in "baze". Na hodniku sem dala Luno počivat.

Luna na počitku med iskanjem

Del gradu je bil ne dostopen za psa, pa je Tamara dala Tio na ruffwearovo oprsnico in jo dvignila na višji del. V tistem delu gradu sta našli enega markerja. Vmes so tudi ostali potegnili ven kar nekaj markerjev. Eva mi je namignila, naj greva z Luno pregledat en del gradu, kjer se je Hill sumljivo dvigoval po deskah. Tudi Luna se je, iskala je dostop na višino, vmes je tudi zacvilila. Nisem je ne vem kako silila z najdbo (da je ne bi od nje izsilila), pa sva obvestili o tem vodjo, da je še ona poslala psa tja. Tayos se je malo namučil, naposled pa zalajal in nakazal markerja na višini. Seveda me je na koncu firbec matral, kje je bil - bil je na višini okrog 2,7 m in skrit še za deskami ob oknu. Kar težko, za mladega psa.
Zunaj smo imele 7 pogrešanih oseb, vendar nismo bile sigurne, če so vsi zunaj. Pa je Cvetka poslala Fliko še na en težko dostopen del, da smo se prepričale, da tudi tam ni nikogar in po cca 30 mintah zaključile z iskanjem.
Nikogar nismo izpustile, bravo zveri in mi!

brez vas, ne bi bilo nas

VILA RUŽIČKA

Po 30 minutni pavzi smo se napotili še proti drugemu delovišču, Vili Ružički v Dobrni. Ker je šlo za manjši objekt smo tokrat skupaj iskale Tamara & Tia, Eva & Hill ter mi2 (MY DREAM TEAM za iskanje v trojkah J). Tamara je bila vodja skupine.

del Vile Ružičke

Od Miloša smo dobili napotke, da se preiskuje vilo, manjši objekt od vili, ter okolico (cca 5 m od roba zgradb). V notranjost vodniki nismo smeli. Da smo dobile predstavo o iskanem območju smo se s privezanimi psi sprehodile ob vili. Ko smo prišle ob levi rob vile, nam je bilo jasno kako veliko je območje. Nesmiselno bi bilo skupaj hoditi okoli celega objekta s porušenimi prizidki, če lahko ta čas že en pes išče.

napotki

Tamara se je odločila, da gresta Eva & Hill ob zelo zaraščeni vili, Tamara & Tia sta pregledali tisti objekt ob vili, mi2 pa sva se podali v vilo. V 3 minutah smo ven potegnile 3 markerje. Vsak pes svojegaJ. Ker v tem času Eva & Hill še nista prišli okoli vile, sta nadaljevala z njuno taktiko, mi2 s Tamaro pa sva se zamenjali. Luna je bila odpeta in preden sva prišli do objekta, je potegnila z nosom gor, daleč stran v gozd in začne na polno lajati. "Fak!" si mislim, to ni iskano območje, "a laja na gobarja, otroka ki lula,...??" Ko hodim proti laježu, javim Tamari po postaji: "TAMARA, LUNA JE POTEGNILA V GOZD IN LAJA, NE VEM KAJ JE!!". In ko pridem do nje, laja med našima Srečkotom in Anito, najprej enemu na uho, potem drugemu. Povesta mi, da sta v bistvu sprehajalca, sam ko sta vidla Luno prihajati proti njima, sta počepnila, hahahahaha kira fora. Javim Tamari, da sem našla zaljubljen par, ki nista markerja. Najbrž mi ni potrebno posebej poudarjati, da so se v bazi smejali, jaz pa tudi. Bravo Luna! Tamara mi je naročila, naj ju kljub temu pripeljem v bazo.
Vmes je Hill našel še enega markerja, mi2 pa sva šli pregledovati objekt ob vili. Objekt je dobro pregledala in vrnili sva se v bazo. Luno sem dala počivat, nato pa sem jo še 1x poslala v vilo. Tamara je imela na sumu, da bi lahko bil kak marker še nekje v višjih nadstropjih vile. Naši psi so lepo pregledali pritličje, šli so tudi v prvo in drugo nadstropje, Tia je nekje cvilila. Proti koncu smo lahko šle do prvega podesta stopnic in pošiljale pse proti vrhu - vsakega posebej. Najdbe ni bilo. Odločile smo se, da po slabih 30 minutah zaključimo z iskanjem in pošljemo za nami še eno ekipo.
Izkazalo se je, da smo spustile enega markerja, ki je bil v najvišjem nadstropju, v nadstrešnem delu (na višini okrog 2,5 m). Marker je povedal, da je le Tia bila spodaj in cvilila, vendar ni mogla locirat vonja. Težko je bilo, ni kaj. Kljub ne najdenemu smo bile zelo zadovoljne z našim delom, kakor tudi z našimi "border labiji" J.

DREAM TEAM ♥ ♥

Hvala vsem, ki ste bili zasluženi za tole vajo, res je bila super, uživali smo tako mi, kot psi!! Najbolj všeč pa mi je bilo na tehleh dveh vajah, da je lahko vsak pes našel pogrešanega, saj so se naši res potrudili, da je bilo skritih čim več markerjev.

Vaja ERP Mestne Občine Celje

2011-05-29T09:30:00.000+02:00

V petek, 27.5.2011 popoldne smo imeli tisti člani KDRP Celje, ki smo razporejeni v Območno Enoto in ta frišni izpitniki, vajo. Vaja je potekala v novi ruševini, na Kidričevi cesti za lokalom XXX, v Celju. Na tej ruševini so sicer že trenirali tisti, brez izpitov, ostali pa smo jo čakali za tole posebno priložnostJ.

posvet prve skupine

Na vaji smo kot aktivni vodniki s psi sodelovali Eva s Hillom, Blaž z Rudijem, Darja z Bono, Tamara s Tio, Aljaž s Chakom, Niky s Chasom ter mi2. Markirali pa so nam Majdi, Majda, Davorin, Sebastijan in Eva H., Miloš pa je bil vodja delovišča in "baza". Sami smo se razdelili v dve skupini. V prvi je bila vodja Eva, v njej pa sta bila še Darja in Niky. Drugo skupino je vodil Blaž, v njej pa sta poleg naju bila še Tamara in Aljaž. Prva skupina je svoje delo odlično opravila. V dobri 30 minutah so našli vse pogrešane osebe. Pogrešanih oseb je bilo pet, vendar za to število nismo vedeli, dokler nismo zaključili z iskanjem. Potem pa smo na vrsto prišli še miJ.

še vedno prva skupina
za našo je zmanjkalo baterije na fotoaparatu L

Na začetku nam je dal Miloš osnovne in tehnične informacije o ruševini. Potem smo naredili krog okoli dvo nadstropne podrtije, da smo preverili koliko vhodov ima bajta, kakšno je samo stanje ruševine in se odločili kakšno taktiko bomo ubrali. Ugotovili smo, da je so štirje vhodi, eden iz sprednje strani (iz ceste), dva iz leve strani ter eden na skrajnem vogalu desnega dela zgradbe. Na levi strani so bile stopnice, ki so vodile v višja nadstropja.

Blaž se je odločil, da bosta najprej iskala Luna in Chak. Mi2 sva štartali iz leve strani, ona dva pa iz skrajno desnega. Luna je kaj kmalu začela lajati v pritljičju. Naj še omenim, da mi je bilo super delati na novi ruševini, katere ne poznaš in se zaneseš le na svojega psa. Poslušaš lajež in mu sledišJ. Markerju sem vrgla igračo, da je potrdil Luno in med njuno igro sem ga peljala ven, v bazo.
Dogovorjeni smo bili, da ko eden najde ponesrečenca, gre ta počivat, da imajo vsi psi možnost najti. Žal sta med tem časom prišla v konflikt Rudi in Chak, pa sva šli z Luno nazaj iskat. Pridružili sta se tudi Tamara&Tia. V trenutku sta se oglasili obe. Tia je lajala v drugem nadstropju, Luna spet v pritličju. Podobno kot prej, grem do mesta laježa, vržem markerju igračo in ga med igro peljem ven. Nato sem dala Luno malo počivat. Naprej sta iskala Rudi in Tia.
Med počivanjem sem prvič dala Luno na prostor, da je čakala, da gre naprej iskat. Me je kar malo presenetila da je od ležala. Sledil je Rudijev lajež v prvem nadstropju. Po krajšem premoru, sem Luno poslala iskat še iz sprednje strani objekta. V tem trenutku so skupaj iskali Tia, Rudi ter Luna in se med sabo niso motili, kar me je zelo veselilo. Malo sem bila le "razočarana", ker je Luna pregledovala le pritličje. Ne vem, a je imela idejo, da se išče samo po pritličju?!? Sicer, če dobro pomislim, nisva delali na podobnih ruševinah (da pes sam preišče več nadstropij... glej ga zlomka), ker ji sicer stopnice niso problem, razen če vodijo v trdo temo. Nato sva z Luno zaključili z iskanjem, Rudi pa je našel še zadnjega markerja v prvem nadstropju. Po dobrih 30 minutah smo sami zaključili z iskanjem, saj smo prišli do zaključka, da je objekt pregledan in prazen. Prav smo imeli.
Blaž si je med iskanjem naredil skico objekta, prav tako si je moral zapisovati čas in kraj najdbe. Bili smo pohvaljeni s strani Miloša. Mogoče le en minus, da bi lahko psi še malo bolje pregledali prva dva nadstropja. Super vaja, super skupini, psi so fajn delali.

Ker se Luna ni povzpela po stopnicah, sva po zaključku vaje naredili še eno motivacijo v prvo nadstropje. Spet je imela idejo, da preišče pritličje, naposled pa je le šla gor brez problema. Se je pač punca prepričala, da ni mogoče spet skrit kje v pritličju. Sicer je tole super ruševinca, se bo dalo marsikaj novega potrenirati... najbrž že v torek... komaj čakamJ!

V kratkem se nam obetajo še dve podobni vajiJ. Predsednik ima na ogledu dve novi "ruševini" na lokaciji med Dobrno in Vojnikom. Še malo, pa nam ne bo treba na treninge drugam;)!

Vaja "Rešujmo življenja 2011"

2011-05-25T09:59:00.003+02:00

V soboto, 21.5.2011 je v okolici Novega mesta že peto leto zapored potekala vaja "Rešujmo življenja" in z Luno sva se te vaje udeležile drugič. Na vaji, ki so jo organizirali člani reševalne enote KŠP Novo mesto Prečna - z vodjo enote Cvetko Kočjaž, je sodelovalo okrog 100 reševalnih parov - članov ERP iz celotne Slovenije.
Zbor Celjanov na velodromu v Češči vasi pri Novem mestu je bil ob 8uri. Z Luno in s še nekaterimi našimi društvenimi kolegi smo bili v četrti skupini, katere vodja je bil Darko Turk.

prva pomoč psu - oskrba poškodovane blazinice
(foto: Aljaž Janc)

Najprej nas je na velodromu čakalo nudenje prve pomoči psu. Oskrbeti smo morali poškodovano blazinico. Ker sem bila lani na vodniških predavanjih, je spomin kako poviti blazinico, bil še dokaj svežJ. Ponovili smo tudi nekatere druge pasje - veterinarske osnove.

Nato smo se natovorili v kombi ERP s prikolico za pse in se napotili na ruševino. Ruševina je bila na prvi pogled enostavna, vendar so se organizatorji in ostali na tem delovišču zelo potrudili s pripravo skrivališč.

Razdelili smo se med "začetnike" in "izkušene". V naši skupini sta se za delo med začetniki odločila le dva para. "Izkušenim" je dal Darko navodila, kdo pregleda kateri objekt. Skupaj z Niko in Babsi sva pregledali drugi, sredinski objekt (objekti so bili trije). Sami sva se odločili, kako bova iskali in midve sva preiskovali desni del, oni dve pa levega. Luna je kaj kmalu imela v nosu prvega pogrešanca in ga oblajala. Spet je bilo malo moje zmedenosti, kaj storiti z markerjem - kot je navada pri izpitih, sem ga kar notri pustila... haha trapa jaz. Naposled sem ga le pripeljala na varno. Medtem je tudi že Babsi nakazala markerja. Ker je bil kar fejst zaprt, sem Niki pomagala dokopati se do njega. Luna je medtem šnofkala in v istem prostoru nekajkrat zelo dvigovala nos. Ker sem mislila, da ima v nosu markerja, ki ga je oblajala Babsi, sem jo odpoklicala in se umaknila iz ruševine. Kasneje se je izkazalo, da je v tem prostoru na višini bil še en pogrešanec, ki ga je kasneje oblajala Kala. Jaaaa, spet sem se nekaj učila od Lune. Vmes jo je zanimal še drugi objekt, ki sta ga preiskova druga dva, pa sem jo spet odpoklicala, da nisva motili ostalih. Ahja, tudi tam nekje je bil še en marker. Luno sem dala počivat, da so še ostali preiskovali objekte. Naša skupina je našla 4 od 5 pogrešancev, enega smo pustili v omari, skupinam za namiJ. Zadovoljna z Luninim delom, z mojim malo manj.

Ker smo zelo hitro zaključili z iskanjem, sva z Luno naredili še eno motivacijo v tretji, skrajno levi objekt. Marker je šel v kabino kombija in se skril na polici te kabine. Luna se je kar namučila, da je locirala markerja, no naposled je pa kar skočila na tisto polico k njemu v naročje. Tista polica ni bila ravno nizka, v objektu pa je močno smrdelo po olju, bencinu in bog ve čem še. Bravo pes!

zmatran pes, je fajn pes

Sledil je pohod do vrvne tehnke. Ker smo prehitavali časovnico smo šli v bližnji bife na pijačo. Hvala skupini, da nisem ostala žejna, moja denarnica je namreč bila na varnem mestu, v avtu. Vrvne tehnike sem se zelo veselila, saj so organizatorji pripravili skupaj z jamarji spust iz mostu (preko Krke) na njeno brežino, seveda z vodnikom in psomJ.

priprave

Najin podvig je posnela "kamera" in fotoaparat :

Po vrvni tehniki nas je čakalo le še iskanje v gozdu. Spet smo prehitevali našo časovnico in spet smo se znašli v bifejuJ. Nato nas je kombi odpeljal proti delovišču v gozdu. Ponovno smo se razdelili med "začetnike" in "izkušene". "Izkušeni" smo se razvrstili v strelce. Malo smo podaljšali našo vrsto od območja iskanja, oziroma kar fejst. Našli smo spet 4 od 5 pogrešanih oseb. Zadnji se je znašel na izhodišču, pa smo imeli tam že pse privezane. Na najini špuri ni bilo nobenega markerja.

Tale vaja je bila res super. Kljub temu, da ni bilo prevoza čez Krko s čolni, smo imeli še boljši prevoz, po žičnici. Hvala organizatorjem za super vajo, res so se izkazali!! Malo nam je zagodlo le vreme, s kratkotrajno nevihto in bučnim grmenjem, vendar nismo iz cukra in je delo potekalo nemoteno.