Ribniško jezero

Danes se je trio adijo odpravil na Koroško, točneje na Pohorje. Napakiral v avto še Ajšo na Legnu in se odpravili iz Kop na Ribniško jezero, na enega izmed rajev na Zemlji:). Pot ni ne vem kako zahtevna, je pa kar dolga. Za prihod nazaj do avta smo rabili dobre tri ure. Pot pa...

Na poti smo srečali ogromno število nabiralcev borovnic, ki Pohorje te dni res oblegajo. Tako da vsi ljubitelji oz nabiralci sočnih in dobrih borovnic, takoj na Pohorje:)!

Tudi Ajša in Luna sta dobili svojo porcijo borovnic, na kocu sta si jih pa že kar sami nabirali.

Luna že trdno spi in ne ve, da jo jutri čaka še en pohod. Tokrat v Logarsko dolino, v družbi reševalskih prijateljev:)!
Ni kaj, skrbimo da bomo fit;)!

Zasvojenost?

Dva tedna dopusta na morju in dva zamujena treninga iskanja... Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje manjkala na treningu iskanja (najbrž, ko sem bordala v Franciji). Pa sem se ga včeraj veselila, kot en mali otrok;). Na dopustu sem oba torka, popoldne razmišljala, le kaj bi mi2 počeli. Jap, najbrž bo to zasvojenost ali pač uživnje v tem, kar počneva. Res te zasvoji tole delo s psom:D! Na dopustu, ko daš vse štiri od sebe in v peklenski vročini, s psom nimaš kej druga za početi kot čofotati v vodi in spati, nisi tako povezan s psom. Ni tiste prave energije, ki je med iskanjem oziroma še večja med poslušnostjo in ovirami. Ampak dopust paše in tudi Luni je dobro del. V avgustu in septembru naju čakajo treningi, oktobra in novembra pa izpiti:)! Na trening bo potrebno iti še kam drugam, v sosednja društva, konec avgusta bo tabor, ki se ga izredno veselim. Pol pa upam, da nama z Luno uspe na izpitih pokazati iz kakšnega testa sva:).

V ponedeljek sva na travniku potrenirali usmerjanje na daljavo (več o tem kdaj drugič), včeraj pa končno trening iskanja, ki je potekal v Zaloški Gorici. Na treningu sta se nam pridružili tudi Katja&Tika ter Nadja&Ginny, iz ŠKD Logatec.

Z Luno sva najprej delali na motivacijo. Moj namen je bil, da potrenirava prehode čez različne materjale, lestve, kupe, deske... Marker jo je motiviral in stekel po improviziranih stopnicah/lestvi (nekaj desk in opeka) v nadstropje hiše in šel v sosednjo sobo, kjer je vhod vanjo bil otežen s prevrnjenimi vrati. Ko je prišla do stopnic, se je odločla, da bo poiskala drugo pot do markerja, pa čeprav je vidla, da je šel po stopnicah. Pa je šla punca v klet malo prečekirat, če se da tam pridet do markerja. Malo sem čakala, jo poklicala in usmerila po stopnicah. Se je punca kar obotavljala, preden se jih je lotila. Potem si je vrata odrinila, da je prišla v sobo. Se je treba znajdit;)! Nato je še malo prešnofkala sobo, saj je marker bil skrit za paleto. Dobro ga je oblajala in sledil je pobeg na drugi konec bajte, za mizo. Tokrat je bil namen, da skoči na zadnje tace, se nasloni na mizo in laja. V prvo je šla na tace, zalajala in bila nagrajena.

Na koncu pa sva naredili še eno iskanje "na mikrololacijo". Marker je bil na višini, na čudnem kupu oken, višina okoli 1,0 m. Prekrit pa je bil s smrdljivo odejo, da ga pes ni videl. Najprej spoh nisem opazila, da lahko gre pes pod ta okna in markerja oblaja od spodaj navzgor. Marker je čepel na razbitih oknih, tako da je bila skoraj do tal luknja. Smo mislili, da bodo vsi psi lajali naslonjeni na odejo, na zadnjig tacah, pa sta bili dve izjema. Luno sem spustila brez motivacije. Markerja je imela kaj kmalu v nosu in iskala je najmočnejši vonj, ki jo je pripeljal s plazenjem pod njega. Tudi lajež je bil kar dober. Super, zanimivo:D.

Spet je minil en super pasji dan. Lapo, da sta prišli na naš trening potrenirat Katja in Nadja, v avgustu enkrat pa se bomo še mi napakirali in šli na trening v Logatec:)!

Matic: "LUNA"

Moj mali nečak Matic, ki je star dobro leto in pol, je včeraj prav razločno rekel "LUNA" in s prstom kazal nanjo:). Glede na to, da zaenkrat blebeče bolj kot ne, v  samo njemu razumečem jeziku, je "Luna" en mali podvig. Hmm, le kako mu bo mama razložila, da je luna tudi mesec na nebu, ne samo rjavi kosmatinec, ki ga lupčka in mu krade žoge. Še malo, pa bo rekel, "mami, imel bi psa"! hehehehe:D

Vročina

Tudi tukaj, na Pelješcu, pripeka grozna vročina. Vendar hvala bogu za morje, ki je prijetno ohlajeno na okoli 24 stopinj. Čez dan je tukaj okoli 37 stopinj. Ponoči pa se "ohladi" na vsega skupaj 29 stopinj. Smo že razmišljali da bi napakirali naš avtodom in se odpravili nekam v hribe, kjer je malo hladneje. Namreč nismo taki norci, da bi se žgali, kot pečene klobasice na vročem soncu. Žal pa dva dni tudi piha bolj slabo, pa ne surfamo kej veliko. Ampak bomo ostali do sobote:). Medtem pa počnemo...


 
      Luna se je naučila jesti  lubenico (grizlja le sočni del)



       pod avtodomom lovi pajke, kobilice, martinčke,...


          
               najbolj pa uživa v vodi s kamenčki;)

Uživancija

             
Najbrž si bo kdo mislil, da sem malo čez les, da na morju pišem blog. A če vstaneš ob 6h, greš s psom na kratek sprehod po obali, ob 7h goniš v 12% klanc, ob 9h pa se že namakaš v ravno prav hladnem morju,... potem si lahko v bližnjem kafiču privoščim še malo surfanja po netu (da ne bo samo v vodi)! Pač rada pišem blog, pa čeprav ga mogoče berejo le nekateri (za tri cvetke marjetke vem, da ga redno berejo:D).

Uglaunem, tri adijo že uživa na polno v vseh čarih morja, ki si ga aktivno pričaramo. Luna nadvse uživa v vodi. Zaradi popite slane vode malo driska, a ni hudo! Zdaj je ugotovila, da ji je najboljša igrača v vodi moj ali Tomažev crocs (bog si ga vedi zakaj). Plava ko kaka norka, čez valove, da ga ujame in prinese na obalo. Ko sem se jaz delala da se utapljam, pa ni prišla do mene, hihi. Malo je bila vznemirjena, sam za mano se pa ni pognala. Le zakaj bi se, ko pa ni bilo žogice, crocsa ali račke.


            
Imeli pa smo bližnje srečanje z živimi in tapravimi račkami. Ko smo popoldne malo poležvali pred avtodomom, gredo čisto mimo mama raca in pet malih račk za njo. Luna se požene za njimi, a jih je le ovohavala. Mama raca je zbežala pod teraso, male račke pa so bile bolj počasne, pa še obotavljale so se pri preskoku čez teraso. Lepo, da jih Luna ni scotala. Najbrž zato, ker so bile zelo počasne, pa še jaz sem jo z besedami ustavila. Zdaj vidim, da gre Luna doma za racami samo zato, ker se premikajo, ko so pri miru, ji niso tako zanimive. Lovski nagon pač:)! Kaj pa počno race ob morju in v morju.. hmm le kdo bi vedel!


                    

Gremo na moorje

Pa smo spakirani... najpomembnejše imamo... Luna ima hrano, potni list, račko, posodo, krpare, kosti, brisače, priboljške, žogice (take, ki bodo plavale in take, ki se bodo potopile - upajmo da bo tauhala), povodce, ovratnice, prvo pomoč, vrečke za drekce,... Ana pa ima plavutke, da bo Luno dohajala v vodi, surf odpremo, lajkro, kopalke, kolo, čelado, nekaj poletnih cunic... in Tomaža seveda:D!
  

Malo sem si v pravilniku za reševalne pse prebrala, kako potekajo izpiti prve stopnje za psa reševalca iz vode, pa bomo te vaje sprobali. Zakaj pa ne, če Luna taakooo uživa v vodi:)!


Pelješac here we come!!!

Iskanje & torta

Včeraj, na Lunin rojstni dan, smo se dobili na treningu iskanja, v Šmarjeti. Po dolgem pogovarjanju s Tomijem, kako je bilo na svetovnem prvenstvu, smo začeli s treningom. Nekateri so se odločili, da bodo delali ruševino, drugi gozd.

Že, ko sva se peljali na trening sem študirala, kaj bi danes počeli v gozdu, pa sem se odločila, da bova sprobala najino usmerjanje. Marker je bil od izhodišča oddaljen 60 m po potki in potem 50 m pravokotno, desno od potke. Luno sem najprej - na izhodušču usmerila levo in punca je lepo pregledala tisti del, ko se je vrnila do potke, sem jo usmerila desno, vendar nisem sigurna da me je vidla. Malo sem bila v dilemi, ali jo naj kličem in s tem malo motim, ali naj jo usmerjam le ko me gleda. Najbrž je ne bi motilo, če bi jo poklicala in usmerila, bomo sprobali naslednjič. Desno stran je tudi lepo pregledala in mislim, da je imela markerja kaj kmalu v nosu, čeprav se je umes vrnila na potko. Tole usmerjanje nama že kar dobro gre, moram pa tudi Luni malo pustiti, da sama naredi svoje delo. To bova do jesenskih izpitov večkrat ponovili, bova pa tudi večali razdaljo, glede na to, da moraš ne izpitu pregledati (v dolžino) 200 m in ob tem levo in desno po 50 m. Markerja je dobro oblajala. Sledil je še pobeg na drugo stran potke in spet je odlično opravila svoje delo. Bravo!

Za naslednjo rundo sem mislila, da bova delali le oblajanje v gozdu, pa je Tomi naredil tak fajn zaprti grob, da sem se odločla, da ga tudi mi2 sprobava, tako kot večina ostalih:).

Ker je bila v grobu ravno pravšnja luknja za igračo, jo je marker motiviral, kar skozi luknjo. Luna je najprej na vse prtege iskala pot v grob. Umes pa seveda cvilila. Naposled se je odločila da bo lajala pred grobom. Pa jo je marker malo vzpodbudil, da je šla pod mrežo, šla na zadnje tace, se naslonila na paleto in lajala v malo luknjo. Vajo sva še enkrat ponovili in tokrat je takoj šla pod mrežo, na paleto in lajala. Super, zanimovo:)!

Na koncu treninga pa smo med naše kosmatince, razdelili še pasjo torto, ki jo je za Luno spekla Tamara, 100x hvaalaaa:D! Itak jo je zmanjkalo v hipu, naši psi so pač požrešni.

Rojstni dan

Luna danes praznuje svoj 2. rojstni dan!! Hvala ti, ker me že skoraj 2 leti vsak dan nasmejiš s svojimi vragolijami in neizmerno ljubeznijo. Si moja najboljša prijateljica, zvesta, ljubezniva, moja sladka, navihana čokolada. Vse najboljše in bodi še naprej tak fajn pes, ki osrečuje mene in mnoge druge:)! Predvsem pa bodi zdrava!!!

Začret & Letuš

V nedeljo 4.7.2010, je za naju bil en prav lušten pasji dan. Zjutraj smo se že ob 8h dobili na ruševini v Začretu, kjer smo trenirali s kolegi iz ŠKD Logatec, popoldne pa smo imeli "pasji piknik" v Letušu:).

ZAČRET
Iz ŠKD Logatec so na trening iskanja prišli Jasna z Blum in Boji, Katja s Tiko in Franci z Luno. Iz našega društva pa smo se treninga udeležili le Toni, Žiga in jaz.

Najprej smo si pogledali grobove, potem pa začeli trenirati. Mislim, da smo vsi naredili super trening, prilagojen vsakemu psu posebej.

Mi2 sva delali na iskanju v temi. Zdaj smo Začret malo obesili na kiln, saj nismo bili tukaj, že od aprilskih izpitov. Se pa v Začretu da (med drugim) odlično trenirat iskanje v temi. Pa sem se odločila, da bova z Luno to potrenirali, glede na to, da v drugih Celjskih ruševinah tega ni mogoče. Najprej sva naredila iskanje brez motivacije. Marker je bil skrit 15 korakov v najdaljšem tunelu. Ko sem jo spustila je punca lepo pregledovala celo ruševino, le v tunel je ni zaneslo. Pa sem jo usmerila vanj, ko je prišla malo bližje meni. Malo ga je pregledala in prišla ven, pa sem jo spet usmerila vanj in ji malo pomagala z lučko. Tokrat je šla zelo globoko v tunel, mimo markerja in pošnofkala še desni predor v predoru. Naposled je le našla markerja, ki je bil le prislonjen ob steno tunela. Oblajala ga je zelo dobro. Sledila je še motivacija spet v tunel, še malo globlje. Spet malo neodločno se je podala proti njemu. Tale tema ji ne diši ne vem kako, hihi. Sledila je pavza in markiranje drugim.

Potem sva spet naredili motivacijo v tunel, vendar v tiste, ki so trije vzporedni in so malo krajši. Super je naredila, potem je sledil še pobeg globlje v tunel, za predelno steno tunela. Do konca tunela je šla brez problema, le ena stopnica ji je delala težave in ni šla čez njo. Vendar je lajala manj ko meter od markerja, kar tudi ni slabo. Temi bomo pač posvetili še več pozornosti.

                                                                              

Minil je en super trening, od reševalskih kolegov iz Logatca pa smo dobili kako idejo več, kako kaj potrenirati:)! Lepo, da so/ste prišli:D!

LETUŠ

Popoldne, okoli 14h pa smo se dobili na Tiinem vikendu v Letušu. Medtem ko smo mi pekli, pripravljali hrano, se basali s hrano, so bili glavni akterji Tia, Lola, Hill in Luna. "Lola, kje si bla?" na skoraj nobeni sliki te ni;)!

Aja, Luna je snedla eno veliko bučko, s Tamarinega vrta. Vendar Luna ni šla sama v vrt. Tamara si je bučko pripravila ob vrtu, in hopa, Luna jo je snedla. Se opravičujem še tukaj! Luni je skoraj vse, kar malo sliči na igračo, igrača;)! Če se jo pa da zraven malo pojesti, je pa še toliko slajša!

In še klik, do več slik:)!

Svetovno prvenstvo

Trenutno poteka IRO (Internationale Rettungshunde Organisation klik) svetovno prvenstvo reševalnih psov, na Češkem v Žatcu. Discipline v katerih tekmujejo štirinožni kosmatinci so; iskanje pogrešanih v gozdu, iskanje v ruševini in reševanje iz vode. Zanimivo, da je v reševanju iz vode prijavljenih le pet tekmovalcev, medtem ko je v ostalih dveh disciplinah skupaj prijavljenih več kot 100 reševalnih parov.

ERPS (Enoto Reševalnih Psov Slovenije) zastopajo štirje pari, in sicer vsi v iskanju v ruševini, in ti so Tomi&Šerpa, Urška&Cuba, Sebastjan&Lon in Uroš&Jazz. Prav tako pa na tekmovanju sodelujeta tudi dve naši sodnici in sicer Katja in Jerneja!

Ojoj, ko sem objavila tole objavo, sem pozabila omeniti še druge predstavnike Slovenije, ki pač ne spadajo pod ERPS, ampak v druga društva, klube,... med drugim so ta DVRPS (društvo vodnikov reševalnih psov), KVRP (klub vodnikov reševalnih psov),.... Uglaunem barve Slovenije še zastopajo v isaknju v gozdu Roman&Kana, David&Fina, Andrej&War, Stane&Tisa ter Petra&Murka. V ruševini pa iščejo še Albina&Ally (Lunina žlahtnica, se mi zdi;)), Jure&Lan, Andrej&Haron, Čedomir&Roj ter Petra&Čila.

Dejmo vsi naši!!!

In še klik do rezultatov