Zbor Celjanov na velodromu v Češči vasi pri Novem mestu je bil ob 8uri. Z Luno in s še nekaterimi našimi društvenimi kolegi smo bili v četrti skupini, katere vodja je bil Darko Turk.
 |
| prva pomoč psu - oskrba poškodovane blazinice (foto: Aljaž Janc) |
Najprej nas je na velodromu čakalo nudenje prve pomoči psu. Oskrbeti smo morali poškodovano blazinico. Ker sem bila lani na vodniških predavanjih, je spomin kako poviti blazinico, bil še dokaj svežJ. Ponovili smo tudi nekatere druge pasje - veterinarske osnove.
Nato smo se natovorili v kombi ERP s prikolico za pse in se napotili na ruševino. Ruševina je bila na prvi pogled enostavna, vendar so se organizatorji in ostali na tem delovišču zelo potrudili s pripravo skrivališč.
Razdelili smo se med "začetnike" in "izkušene". V naši skupini sta se za delo med začetniki odločila le dva para. "Izkušenim" je dal Darko navodila, kdo pregleda kateri objekt. Skupaj z Niko in Babsi sva pregledali drugi, sredinski objekt (objekti so bili trije). Sami sva se odločili, kako bova iskali in midve sva preiskovali desni del, oni dve pa levega. Luna je kaj kmalu imela v nosu prvega pogrešanca in ga oblajala. Spet je bilo malo moje zmedenosti, kaj storiti z markerjem - kot je navada pri izpitih, sem ga kar notri pustila... haha trapa jaz. Naposled sem ga le pripeljala na varno. Medtem je tudi že Babsi nakazala markerja. Ker je bil kar fejst zaprt, sem Niki pomagala dokopati se do njega. Luna je medtem šnofkala in v istem prostoru nekajkrat zelo dvigovala nos. Ker sem mislila, da ima v nosu markerja, ki ga je oblajala Babsi, sem jo odpoklicala in se umaknila iz ruševine. Kasneje se je izkazalo, da je v tem prostoru na višini bil še en pogrešanec, ki ga je kasneje oblajala Kala. Jaaaa, spet sem se nekaj učila od Lune. Vmes jo je zanimal še drugi objekt, ki sta ga preiskova druga dva, pa sem jo spet odpoklicala, da nisva motili ostalih. Ahja, tudi tam nekje je bil še en marker. Luno sem dala počivat, da so še ostali preiskovali objekte. Naša skupina je našla 4 od 5 pogrešancev, enega smo pustili v omari, skupinam za namiJ. Zadovoljna z Luninim delom, z mojim malo manj.
Ker smo zelo hitro zaključili z iskanjem, sva z Luno naredili še eno motivacijo v tretji, skrajno levi objekt. Marker je šel v kabino kombija in se skril na polici te kabine. Luna se je kar namučila, da je locirala markerja, no naposled je pa kar skočila na tisto polico k njemu v naročje. Tista polica ni bila ravno nizka, v objektu pa je močno smrdelo po olju, bencinu in bog ve čem še. Bravo pes!
 |
| zmatran pes, je fajn pes |
Sledil je pohod do vrvne tehnke. Ker smo prehitavali časovnico smo šli v bližnji bife na pijačo. Hvala skupini, da nisem ostala žejna, moja denarnica je namreč bila na varnem mestu, v avtu. Vrvne tehnike sem se zelo veselila, saj so organizatorji pripravili skupaj z jamarji spust iz mostu (preko Krke) na njeno brežino, seveda z vodnikom in psomJ.
 |
| priprave |
Najin podvig je posnela "kamera" in fotoaparat :
Po vrvni tehniki nas je čakalo le še iskanje v gozdu. Spet smo prehitevali našo časovnico in spet smo se znašli v bifejuJ. Nato nas je kombi odpeljal proti delovišču v gozdu. Ponovno smo se razdelili med "začetnike" in "izkušene". "Izkušeni" smo se razvrstili v strelce. Malo smo podaljšali našo vrsto od območja iskanja, oziroma kar fejst. Našli smo spet 4 od 5 pogrešanih oseb. Zadnji se je znašel na izhodišču, pa smo imeli tam že pse privezane. Na najini špuri ni bilo nobenega markerja.
Tale vaja je bila res super. Kljub temu, da ni bilo prevoza čez Krko s čolni, smo imeli še boljši prevoz, po žičnici. Hvala organizatorjem za super vajo, res so se izkazali!! Malo nam je zagodlo le vreme, s kratkotrajno nevihto in bučnim grmenjem, vendar nismo iz cukra in je delo potekalo nemoteno.
Jaz sem tudi Bono odpoklicala, ko je že tretjič šla v sosednjo bajto, da Kalo ne moti in ker smo jo prej z drugega konca pregledovali... pa je bil tam marker :) Nikol več, razen, če me naženejo ;) Zato pa super za vaje!
OdgovoriIzbriši