petek, 31. december 2010

Smrekovec



Na Starega leta dan smo se trio adijo in moja mama povzpeli iz Belih Vod na Smrekovec. V dolini megla, na poti navzgor in na vrhu pa šajba, ni lepšega:)!


Samo še malo geologije (poklicna deformacija)... v številnih literaturah piše, da je Smrekovec speči vulkan. Žal, oziroma na našo srečo, to ni res. Je pa del vulkana, ki je eksplodiral nekaj milijonov let nazaj, na območju današnje Avstrije. Potemtakem se ni treba bati, da bo nekega dne to bil edini aktivni vulkan na območju Slovenije:)!

Luna je na vrhu Smrekovca sklenila novo prijateljstvo:)




Novoletno voščilo


četrtek, 30. december 2010

Trening na obali

foto: Sebastijan Strašek

Včeraj, 29.12.2010 smo se nekateri člani našega društva odpravili na dodaten trening h kolegom iz KD Obala. Iz našega društva smo šli Darja z Bono, Eva s Hillom, Neda s Xano, Tamara s Tio, Aljaž s Chakom, Zoran z Lokom ter Sebastijan s Tiso (pa mi2, itak;)). V našem društvu smo res zelo pridni in se držimo plana, da gremo 1x na mesec potrenirat na ruševine v sosednja društva. In tokrat smo z veseljem šli na našo obalo.

foto: Sebastijan Strašek

Dobili smo se na poligonu KD Obala, kjer nas je čakala Andreja, ki nas je cel dan, polna dobre volje, spremljala na treningu. Zmenili smo se, da bomo delali na kar dveh ruševinah... ŽURKAAAA!! Za poligon pa tokrat ni bilo časa.

1. RUŠEVINA - NOČNI BAR

foto: Sebastijan Strašek

Najprej smo šli proti Škofijam, v živo-roza zgradbo, ki je nedavno tega bila nočni bar. Čemu je bil namenjen, nazorno kaže "štanga" na sredini bara.


Naredili sva dve rundi. V prvi rundi je najprej delala iskanje ene osebe, potem pa pobeg. Marker je bil skrit v prvem nadstropju, v temni sobi, v katero je bil vhod otežen s prepreko. Luna je sama preskočila prepreko in skočila v temo, k markerju. Pred tem je lepo pregledala celo zgradbo, tudi spodnje prostore je prešnofkala. Sledil je pobeg v eno izmed številnih omar, namen je bila mikrolokacija. 
V drugi rundi sva spet dali poudarek na mikrolokaciji, v omarah, vendar tokrat v pritličju striptiz bara. Delali sva kar na motivacijo. Potem pa še motivacija v manjšo zgradbo ob baru, kjer je bilo na kupe neprijetnega materiala. BP:)!

manjša zgradba-prizidek, kupi neprijetnega materiala


2. RUŠEVINA - ZAPUŠČENA "INVALIDNA" HALA

foto: Sebastijan Strašek

Tokrat sva naredili tri runde, s tem da je bila zadnja namenjena "le" oblajanju in dooolgi igri in žurki. Na tej ruševini sva dali poudarek na zaprtih markerjih. Ne fuuul zaprtih, vendar toliko zaprtih, da Luna ni mogla priti do markerja, kar je njena velika želja. 
V prvi rundi je bil marker skrit za paletami in deskami, iskala ga je brez motivacije, BP. Sledil je pobeg skozi plastična vrata, tudi s tem ni imela problemov. Tako, da jo je marker ponovno motiviral, stekel skozi vrata, in šel v prostor, na višino (cca 4,0 m od tal). Presenetila me je, kje je lajala, saj se je povzpela na kar visoko škatlo in ga lepo nakazovala, bližje ne bi mogla priti:)!

"plastična vrata"

V naslednji rundi sva iskali dva markerja. Prvi je bil pod kupom plastičnih škatel, namenjenih shranjevanju disket, drugi pa je bil malo naprej od plastičnih vrat, v mizi, zaprti z vrati, paleto in kartonom. Punca se je kar namučila, da je dobila v nos prvega markerja, ki je bil pod plastičnimi škatlami. Vendar je delala z visoko dvignjenim nosom in šnofkala in šnofkala. Šla je tudi skozi druga plastična vrata in pregledovala prostore. Naposled je le dobila markerja v nos in ga oblajala. Kaj hitro pa je nato imela v nosu drugega markerja, ki je bil skrit v mizi. Oblajala ga je tako, da je s sprednjimi tacami bila na mizi. Super!

marker se spravlja pod kup plastičnih škatel

Luna šnofka (foto: Sebastijan Strašek)

miza

V tretji rundi pa sva naredili eno motivacijo v jašek, ki je bil prekrit s paleto, potem pa res dolga igra. Zadovoljna sem z delom moje babe, cel dan je delala res super fajn. 

Super dan s soncem obsijan, smo zaključili najprej na sprehodu po Simonovem zalivu, kjer smo imeli foto-šutinge, hvala Sebastijan za super slike, potem pa na slastni pici!!
100x hvala Andreji, ki si je vzela cel dan časa in trenirala z nami, pa Doroteji, Grozdanu in Živi, ki so si prav tako vzeli čas za nas. Pa itak hvala vsem našim Celjanom, ki so se udeležili treninga. Res je bil nepozaben in uspešen dan! Kar je pa najbolj važno, vsi naši psi so delali bobmbastično!! 

Le kam bomo odšli na trening naslednji mesec?? ... mi2 greva definitivno v Bruneck:))!

foto: Sebastijan Strašek

torek, 28. december 2010

torek, 21. december 2010

Mala norka


Luna mi vedno znova dokazuje, kaka norka sem jaz, ko ji kopujem takšne in drugačne igrače! Ker ona se pač zadovolji s čimerkoli. Na morju so bili to crocsi, tokrat pa lopata za sankanje, vredna celih 1,95e!
Moja babica bi rekla, "vsak tele ma svoj vesele", hihihi ;)

ponedeljek, 20. december 2010

Slike iz Kranjske Gore

Klik do slik;)

Kranjska Gora


Od četrtka 16.12., pa vse do nedelje 19.12.2010 nas je 9 prijateljev (3x3) uživalo v Kranjski Gori. Kaj smo počeli? Hodili, hodili in zopet hodili na doooolge pasje sprehode. Moški del odprave (razen Hilla seveda), pa si je en dan vzel za smučanje oziroma bordanje. Tako mi, kot psi, smo uživali na polno. Tudi z vremenom smo imeli srečo.
Nastanjeni smo bili v apartmajih sport point (klik), kjer so v apartmajih dovoljeni psi, ni boljšega:). Priporočam vsem pesjanarjem, ki si želite svoj aktivni dopust preživeti v družbi štiri nožnega prijatelja!


četrtek, TAMAR


V četrtek smo se že navsezgodaj odpravili iz Celja proti Kranjski Gori, potem smo se razpakirali v apartmajiu, pojedli slasten domač burek (hvala Darkotova mami) in šli na pohod od Planice do Tamarja. V Domu v Tamarju smo si nekateri privoščili čaj z rumom, spet drugi borovničke in "fotošuting", ki zaradi sence v dolini ni najbolje uspel. S sabo smo vzeli tudi plastične lopatke (ki naj bo zdržale le 50 kg, pa so tudi nas;)) namenjene spustu v dolino.



petek, KRNICA


Ker so naši fantje ta dan izkoristili za smuko, smo se me napotile na dolg sprehod do Krnice. Avto smo pustile v bližini jezera Jasne, od tam pa pot pod noge. Na koči v Krnici smo si privoščile kakav, potem pa smo se napotile še do Mihovega doma na poti na Vršič. Psi so nas medtem ko smo se me pogrele v koči, počakali v drvarnicah.


žurka

drvarnica

zaradi debelega ledu, smo šle po vseh štirih čez


sobota, SLAP PERIČNIK


Takoj po zajtrku in odlični turški kavi smo se napotili z avtomobili do Mojstrane, od tam pa peš do slapa Peričnik. Pot je bila zabavna; gazili smo po snegu, srečali neumno srnico,... in na koncu prispeli do prečudovitega zaledenelega slapa. Seveda smo se tudi povzpeli do njega. Naši psi so nas spet malo presenetili, saj so se povzpeli po zelo strmih naravnih stopnicah, kjer je za ljudi poskrbljena varnostna ograja-zajla. Najbrž jim je bilo lažje tudi zaradi snega.





Zvečer pa smo ob 21h šli na nočno sankanje (brez psov) na osvetljeno progo v Gozdu Martuljku. V Kranjski Gori za sankanje skrbi turizem julijana. Bilo je super! Čeprav sem naslednji dan ugotovila, da mi je "lopatanje" še bolj všeč:)!


nedelja, TROMEJA


Apartma smo zapustili ob 10 uri in se napotili do Rateč, od tam pa peš do Tromeje. Tokrat smo hodili malo bolj v breg, kot preostale dni. Vendar je razgled že ob poti, sploh pa na vrhu, bil spektakularen. Najbolj pa smo uživali, ko smo se spustili od vrha, do planinskega doma. Potrebovali smo zgolj par minut, saj smo se po zelo strmem bregu polnega snega spustili kar po riti. Bilo je noro! Tudi Luna je nadvse uživala, ko se je po vseh štirih drajsala po snegu od enega do drugega in vsakemu namenila moker poljubček. 



Od planinskega doma do Rateč pa smo se po zasneženi in poteptani cesti spustili z lopatkami... bilo je noro fajn. Smešna je bila Luna, ki je najraje tekla ob meni in se včasih tudi zakadila vame, hehe. Je pa ugotovila, da je tudi njej ljuba lopata, saj se je z njo igrala, tudi scotala jo je;).


Super podaljšan vikend smo zaključili v pizzeriji Maraton, kjer smo se najedli in zapustili Kranjsko Goro. Definitivnio bomo šli tja tudi prihodnje leto, podoben čas. Ni pa 2x za reči da ne bomo tam že prej:D!

Klik do slik:)!

sreda, 15. december 2010

Firework



Zapravljivka ;)




Jaaaoooo, ne morem si pomagat, ampak Luna bo spet dobila novo igračo. Tale se mi tako dopade, da jo mora imeti in jo bo dobila za Božička. Ful ima rada žoge, takšne in drugačne, vseh velikosti. Sploh ji je všeč odbojkarska žoga, ki pa smo jo kaj kmalu morali pospraviti, saj bi jo lahko predrla, odtisi njenih zob so pa itak na celi žogi. Balonarca sploh ne pride v poštev, ker takoj poči! Pa sem našla tole RUNNING EGG (klik), ki je kot nalašč za Luno in tudi Tio:)!
Posnetek sledi v kratkem;).

nedelja, 12. december 2010

Zaključna vaja ERPS

V soboto, 11.12.2010 je pod Storžičem potekala zaključna vaja ERPS in na koncu še podelitev priznanj in značk uspešnim vodnikom in njihovim psom v Planinskem domu pod Storžičem. Na to vajo smo iz našega društva šli le Darja z Bono, Aljaž s Chakom, ter Tamara s Tio in mi2, ki sva nestrpno pričakovali značko PES REŠEVALEC:).


Na zasneženo pot od parkirišča proti planinskemu domu pod Storžičem, sva se s Tamaro odpravili malo pred 8 uro zjutraj. Malo naju je zmedlo, ker na ledeni cesti do parkirišča nisva srečali nobenega ERPovca. Kasneje se je izkazalo, da sva se malo prehitro ustavili, bili so za naslednjim ovinkom, hehe.


Pot do doma je hitro minila in po čaju z rumom smo se razdelili v skupine po tri. Nama s Tamaro se je pridružila še Veronika z Gromom, bile smo v 8. skupini. Tržičani so se potrudili in nam pripravili zanimivo vajo, ne sicer tako zanimivo za pse, ampak toliko bolj za nas vodnike.


Na prvem delovišču smo imele vsaka po tri poizkuse, da zadenemo DEJO BABO, žal nam jo je uspelo zadeti le enkrat. Zadeti smo jo morale z lastnim predmetom. Jaz sem najprej žrtvovala bidon za vodo, ki je razpadel že ob prvem metu. Izkazalo se je, da je najboljši strelni pripomoček igrača in Veroniki je uspelo zadeti, nama s Tamaro žal ne:(!


Sledilo je iskanje česarkoli na grebenu. Izkazalo se je, da se ni iskalo pogrešane osebe-markerja, ampak mošnjiček s tremi "ta kratkimi" flaškami. To nas je malo zmedlo, vendar smo tudi me okusile opojno substanco;)
Potem pa najbolj zabavno delovišče, kjer smo morale vse tri stati na paru smuči in pregaziti en veeelik krog. Kljub številnih padcih, bučnemu navijanju opazovalcev, smo nasmejane uspele priti od štarta do cilja. Da bi obupale nam še na misel ni prišlo, smo pa prešpricale mali spust oziroma ovinek, hehe.



 leva, desna, leva, desna, ŠTRBUNK

Na zadnjem delovišču pa smo nabirale drva. Ena je imela zavezane oči, druga jo je s ploskanjem usmerjala, tretja se je zraven smejala in držala drva. Bile smo zelo usklajene in nabrale kar sedem drv:)! Bravo me!




Popoldne pa je sledil zaključek v domu, kjer je bila svečana podelitev priznanj vsem vodnikom, ki smo opravili izpit prve stopnje in tudi vsem, ki so opravili izpit druge stopnje, le ti so si prislužili naziv vodnik reševalnega psa. Posebno priznanje je dobila Katja Skulj, ki je s psičko Minny opravila največ izpitov v letu 2010. Čestitke vsem nam;)!


V planu je bilo, da bova s Tamaro spali v domu, vendar sva zahinavili. Nekako sva si premislili in okoli 17h šli v dolino in domov, v domačo posteljo.

Značka


Luna je včeraj, na vaji pod Storžičem dobila značko, PES REŠEVALEC, skupaj pa sva si prislužili PRIZNANJE za uspešno opravljeno prvo preizkušnjo reševalnega teama in uvrstitev v Enote reševalnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije. Presenetila me je tudi DIPLOMA IRO preizkušnje (izpit).

Več o zanimivi vaji, polni smeha in "party breakerk" Celjank pa v klik:)!

četrtek, 9. december 2010

Free minds



Luna bo dobila sestrico:)))!!


Ampak ne čisto pravo! Psička, ki pride k Marincem ne bo moja, ampak atijeva... bo pa v sosednji bajti in z Luno bosta ziher dobri kompanjonki;)! Definitivno pa ne bo šla v reševalske vode, ampak bo razvajen družinski pes!

naša bodoča črnuhla:)

V nov dom bo prišla 27.12.! Vsi se je izredno veselimo!!

mamica Dika (psarna: FREE MINDS)

ponedeljek, 6. december 2010

Dvodnevna vaja območnih enot v Gotenici

Minuli vikend smo imeli vodniki, ki smo razporejeni v območne enote, skupno dvodnevno vajo v Gotenici. Spet sem bila na kraju zločina, toda tokrat z Luno (GOTENICA). Sva bili letos tako pridni, da sva bili v Gotenici februarja kot začetnici (seminar za vodnike; orientacija in topografija), zdaj pa že kot članici območne enote:)!



PETEK

Na zasneženo pot proti Gotenici smo se v zgodnjih popoldanskih urah v avto stlačile Tamara, Eva in jaz, s Tio, Hillom in Luno. Psi so obe noči skupaj spali v prtlajažniku rava4, oblečeni v pižame;).
V petek smo se po večerji seznanili s planom dela v prihajajočih dveh dneh, Baučar pa nam je predaval o INSARAG OZNAKAH. Bilo je seveda zanimivo in poučno.


SOBOTA

Po zajtrku smo imeli zbor na parkirišču, kjer smo se seznanili s skupinami. Razdeljeni smo bili v 8. skupin, ki je v povprečju štela po pet vodnikov s psmi in vodjo skupine. Delovišča so bila štiri in sicer dva za iskanje pogrešanih oseb (v gozdu) in dve ruševini. Vsako delovišče je imelo tudi svojega vodja. Jaz sem bila v 8. skupini, katere vodja je bil Boris, poleg mene pa sta bila v skupini še Matej in Blaž. Zaradi dela in markiranja je bilo zmenjeno, da štiri skupine dopoldne markirajo, druge štiri skupine pa delajo, popoldne se zamenjamo. 

zimska idila (cesta, ki vodi do Gotenice)

Moja skupina je dopoldne markirala, popoldne delala. Markirali smo na velikem delovišču-iskanje v gozdu, kjer se je iskalo eno pogrešano osebo. Tako da je iz naše skupine vsak markiral "le" 1x in sem se trapa jaz;) javila, da grem prva. V snegu, ki ga je v Gotenici bilo okrog 70 cm, sem morala pregaziti pot do skrivališča. Vdiralo se mi je skoraj do riti. Nato sem čakala na psa, ki me je našel, približno uro in pol. Ampak ni bilo tako hudo.

jutranje markiranje... zalimana čist;)

Okoli 13h smo prišli na vrsto, da gremo na delovišča in delamo tudi mi. Najprej smo delali na tistem delovišču, kjer smo markirali, potem pa smo v smeri urinega kazalca šli še na preostala delovišča.

Prvo delovišče: Iskanje pogrešane osebe v gozdu
Vodja delovišča: Darko in Miloš

Preiskati je bilo potrebno območje v obliki pravokotnika, dolžine cca 300 m in širine cca 100 m. Upam, da nisem v temo brcnila z razdaljami, vendar se mi je ob gazenju po snegu zdelo res dauč;)! Razporedili smo se v strelce, med nami je bila razdalja 20 m. Ko sem Luno spustila, ji nisem dala povelja "išči". Po celem snegu se ni preveč oddaljevala od mene, je pa kot vedno firbčno hodila pred mano. Markerja, ki je bil proti koncu iskanega območja, smo prej mi videli, kot psi zavohali. Do njega je prvi šel Matejev pes. Ostali so pse še pošiljali na markerja, jaz Lune nisem. Z najdeno pogrešano osebo, smo uspešno zaključili s prvim deloviščem.


Drugo delovišče: Iskanje dveh pogrešanih oseb ob poti
Vodja delovišča: Vera

Pri Veri nam je bilo rečeno, da naj se držimo gaz v snegu, točna velikost iskanega območja nam torej ni bila znana. Spet smo se razvrstili v strelce, skrajni robovi so nam bile skrajne gaze v snegu. Žal z Luno nisva imeli te sreče, da bi marker bil na najini "špuri". Vendar sem kljub temu zadovoljna z njenim delom. Na tem delovišču sem ji dala komando "išči", saj sem predvidevala, da iskano območje ni tako veliko, kot na predhodnem delovišču. Luna je bila malo zmedena, ker sem jaz hodila za njo in ker so bili v bližini drugi psi. Vendar je kljub temu lepo pregledovala okolico.
Našli smo oba markerja, eden nam je celo ušel, ker ga nismo predali v bazo. Smo se spet nekaj novega naučili, pogrešane osebe lahko odtavajo.


Tretje delovišče: Iskanje v ruševini
Vodja Delovišča: Baučar

Končno smo prišli do ruševine, kjer nas je že čakal Baučar in Tonja, ki se je pridružila naši skupini. Za uvod je Baučar vsakega posebej povprašal o insarag oznakah, potem smo še skupaj dobili nekaj ugank in naposled smo lahko šli delat. Časovno nismo bili omejeni, preiskati je bilo potrebno večji objekt z okolico. Po objektu smo se lahko gibali tudi vodniki. Boris se je odločil, da bo Tonja preiskala okolico objekta, jaz, Matej in Blaž pa notranjost. Borisov pes je počival.

Zaradi "gužve" spodaj, sva z Luno šli v zgornje nadstropje (skica spodaj), kjer sta na najino srečo bila dva markerja, oba meni vidna. Luna je kaj kmalu imela v nosu 1. markerja, ki ga je zaznala na drugi strani stene. Malo je cvilila in se povzpenjala na zadnje tace in lovila vonj (Ko smo zaključili z iskanjem sem šla pogledat kakšen je bil zid ob markerju, da je Luna tam dobivala vonj. V kotu, na stičišču obeh sten je bila luknja). Zaradi njenega obnašanja sem pokukala v sobo in v kotu zagledala markerja. Odmaknila sem se do stopnišča in opazovala Luno. Sama je šla tudi v prostor, kjer je bil marker. Ni ga opazila, tudi z nosom ga ni zaznala, pa se je hitro vrnila v kot, kjer je dobila najmočnejši vonj. V trenutku, ko se je odločila, da bo zalajala, je iz spodnjega nadstropja prišel Matejev pes in oblajal markerja od blizu. Luno sem ful pohvalila, saj je naredila odlično, vendar zaradi Matejevega javljanja Borisu, pregledu markerja, če je z njim vse ok, sem Luno poslala v prostor levo, kjer je bil 2. marker.


Marker je bil meni viden, ležal je na višini okrog 1,5 m. Spet sem opazovala Luno in jo pustila da sama dela. In spet je markerja dobivala v nos, v kotu. Povzpenjala se je na zadnje tace in cvilila. Naposled se je odločila, da bo na zadnjih tacah lajala v višino, jaz sem jo pohvalila, ji dala priboljšek in se začela ukvarjat z markerjem. Ker ni kazal znakov življenja, sem poklicala Tonjo, ki je zdravnica, da ga preveri. Medtem je prišel v zgornje nadstropje tudi Blaž in njegov Rudi je nakazoval markerja na enakem mestu kot Luna. Moram omeniti še to, da je tik pod markerjem bil "luknjičast" zid, skozi katerega je pihalo in zgleda da odnašalo vonj. Marker je res predstavljal mrtvo osebo, za katero smo sklepali, da bo v objektu iz insarag oznak. Iz skice in znakov je bilo razvidno, da mrtva oseba predvidoma ni bila odnešena iz objekta.
Tonja je našla še enega ponesrečenca zunaj ruševine in naše delo je bilo zaključeno in spet odlično izvedeno.

Pri Luni sem opazila, da ji je bilo malo čudno, ko sem ji sledila po ruševini. Iz treningov je namreč navajena, da jaz ponavadi nisem v njeni bližini. Malo so jo motili tudi drugi psi, ki so istočasno iskali. Pa ne v smislu, da bi se igrala, le zmoti jo in koncentracija ji pade. Luna je pač še mlad pes, vendar super mlad pes:D!


Četrto delovišče: Iskanje v ruševini 
Vodja delovišča: Mare

Na zadnjem delovišču smo morali pregledati tri objekte, časovno smo bili omejeni na 20 minut, v nekatere zgradbe vodniki nismo smeli, psi pa. Dogovorili smo se, da prvi-zgornji objekt pregledata Tonja in Blaž, jaz pregledam drugega in spodnjega-tretjega Boris. Matej je počival. V prvi zgradbi sta psa kaj kmalu našla ponesrečenca. 
V "mojem" objektu so bila številčna  vrata zaprta, tako da mi ni preostalo drugega, kot da preiščeva okolico objekta in "odprto klet", kjer je bilo nekaj bal in avto. Luna je sama skočila na bale in jih prešnofkala. V avto sem za ziher sama pokukala, Luna je šla mimo in ni nič zaznala, itak pa ni bilo nikogar notri. Nato smo se vsi dobili pri spodnjem objektu, saj naj bi Medo zaznal markerja (po obnašanju), vendar ga ni nakazal. Pa je notri Blaž poslal  Rudija, ki je po nekaj minutah začel cviliti, nekajkrat je zalajal, nato pa obmolknil. Blaž ni bil siguren, zato laježa ni prijavil. 

Nato sem še jaz spustila Luno v zgradbo. Pri tej zgradbi je bila kot vodja delovišča Mateja, ki je skrbela, da vodniki nismo šli v zgradbo. Luna je lepo pregledala celoten prostor, nato pa začela cviliti, nekje levo v zgradbi. Medtem nam je Mare po postaji javil, da je minilo 20 minut in da smo končali. Mateja mi je nato dovolila iti v zgradbo, da pogledam kaj se pri Luni dogaja. Ko sem prišla do mesta, kjer naj bi Luna cvilila, moje babe ni bilo od nikoder. Sem mislila, da je že šla po drugi strani ven. Pa sem jo poklicala in prišla je po stopnicah, ki so vodile v klet (stopnic sploh opazila nisem). Mateja mi je rekla, naj jo pošljem še enkrat dol, ker je tam marker. Obema je bilo žal, da sem jo poklicala, sam tako se je pač zgodilo. Sem bila pa vesela, da je šla sama po stopnicah, kjer je pa bilo kar temno. Prej je namreč cvilila nad stopnicami in ob steni nasproti stopnic, kjer je dobivala vonj. Poslala sem jo dol in ji s čelno svetilko osvetlila prostor. Posvetim ji desni prostor in že je bila pri markerju, ki je bil skrit za steno v prostoru (jaz sploh nisem opazila, da je še en prostor). Kljub vsemu sem bila zadovoljna z mojo frčafelo. Hvala Mateji, ki mi je pomagala pri vsej zadevi.
Žal smo poleg tega markerja spustili še enega, ki je bil v prvi-zgornji stavbi v dimniku. S tem smo zaključili s pasjim delom za ta dan. 

Po večerji je sledila analiza dela, pogledali smo si video o delu policijskih psov, Marjanca nam je povedala kaj je novega pri nudenju prve pomoči ponesrečencu, Drago pa nam je povedal, kako so reševalci s psmi organizirani na Norveškem. Dan smo zaključili v bifeju, nato pa v družabni sobi naše hišice.

zvečer nas je v bifeju obiskal Miklavž z dvema hudičema:)


NEDELJA

V nedeljo smo imeli pripravljeno simulacijo prave iskalne akcije. Ker je nekaj vodnikov moralo domov, smo bili razdeljeni le v 6. skupin. Tokrat sem bila v 3. skupini, katere vodja je bila Andreja, poleg mene pa smo v skupini bili še Katja, Jasna, Primož in Blaž.

posvet vodij skupin

Malo smo se načakali, preden smo skupine dobile delo. Spet je bilo rečeno, da nekateri delajo, drugi markirajo. Tokrat so delale prve štiri skupine, peta in šesta pa sta markirali. Območje iskanja je bilo razdeljeno na 3. sektorje. Nam in 4. skupini je bil najprej dodeljen sektor, kjer je bilo potrebno preiskati zgradbe in okolico. Vodji skupin sta se zmenili, kje in kaj bo katera skupina preiskala. Žal na našem iskanem območju ni bilo skritega nobenega markerja. So pa na našem iskanem območju tavali trije sprehajalci (hvala Andreja, da si me spomnila tudi na ta pripetljaj:D!!). Dva nista vedela kdo sta in zaradi nevarnosti, da se izgubita, sva ju z Luno peljali v bazo. Ena gospa, pa ni vedela, da jo pogrešajo, pa smo jo predali policiji. Druga skupina je v eni zgradbi našla dve poškodovani osebi, ki so ju odlično oskrbeli.

posvet med iskanjem

Ko sta bili dve pogrešani osebi najdeni, smo zaključili z iskanjem. Medtem ko smo se vračali proti bazi, je bilo rečeno, da moramo preiskati še drug sektor, kjer so pogrešali dva človeka. Preiskovati smo morali po vasi, kjer v objekte nismo imeli dostopa. Prvo pogrešano osebo je našla Primoževa psička, ko pa je pri drugi bil Rudi, so nam iz baze javili, da je velika možnost cunamija in da se moramo nemudoma odstraniti iz območja iskanja in priti v bazo. Blaž&Rudi in z njima celotna skupina smo to tudi storil, pogrešanca pa pustil tam. Naredili smo prav, saj moramo najprej poskrbet za svojo varnost.

v pripravljenosti

V bazi (bifeju) smo bili v pripravljenosti, medtem, ko so iskale še druge skupine in so se markerji zamenjali. Iskalna akcija je bila zaključena, ko so bili najdeni vsi markerji, to je bilo okoli 12 ure. Po zboru pred bazo, smo v učilnici imeli še analizo dela in končna odločitev je bila, da je bila vaja zelo dobro izvedena na vseh področjih.

zaključek

Na koncu, po kosilu nas je peščica šla še malo potrenirati v ruševno. Vendar samo zato, da so psi dobili potrditev od markerja in da so Gotenico zapustili na polno motivirani.

Luna je našla pot v nebesa;)

Uspešno sva zaključili dvodnevno usposabljanje v Gotenici. Naučila sem se veliko novega in bili sva tako jaz, kot Luna izpostavljena novim situacijam.