Brišem prah

Uf, je že dolgo, kar sem pisala tukaj. Čas teče. Z otroci še hitreje. Luna je 6.7.2019 dopolnila 11 let. Za enkrat je zdrava (trkam), le na pooočasi. Brinin tempo hoje (čez en mesec bo stara dve leti) ji še najbolj paše. Ji ne dogaja več toliko, kot ji je pred leti, ko sva se udeležili skoraj vsake "pasje procesije". Je pa res zanimivo brati stare objave v tem blogu, fajn je bilo. 

Velikokrat me sprašujejo, kdaj bom imela naslednjega psa in če se bom še šla reševanje. Dveh psov z dvema otrokoma definitivno ne bom nikoli imela. Upam, da bo Luna še nekaj časa z nami. Si pa ne znam predstavljati življenja brez psa. Tako da, ko Lune več ne bo, bo v hišo sigurno prišel nov pes z njim bom šla v šolo in na reševalske treninge. Upam, da bom na stara leta spet tako zagnana, kot sem bila z Luno. Predvsem, ko bosta punci večji, saj si trenutno želim največ mojega prostega časa preživeti z družino　 .

Bašanija

Del prvomajskih praznikov smo preživeli z dobro družbo na morju, v vasici Bašanija (pri Savudriji). V Istro nismo nikoli hodili, predvsem ker je lepše v Dalmaciji in v glavni sezoni je tam manj gužve, lepše je morje,.. A sedaj so časi nekoliko drugačni in zaradi Ajde raje hodimo na krajše razdalje. Tako imamo na izbiro Slovensko obalo, Istro ali Kvarner. Italija bo še malo počakala, za Gradež sem sicer slišala same pohvale, ampak... 

Nisem mogla verjeti svojim očem, kako lepo je tik za mejo (na meji - Sečovlje nismo čakali več kot pol ure). Idilična vasica Bašanija ima urejen kamp, manjše naselje apartmajev, nekaj konob, "gradsko" plažo, čisto modro morje in nobene gužve (bojda je tudi v glavni sezoni ni). V vasici je idiličen kamp, kjer je obilo sence borovih dreves, dovoljeni so psi, igrala za otroke, prenovljeni WCji,...(KLIK do kampa). Oh, pa da ne pozabim na res čudovit svetilnik, ki sicer spada v vasico Savudrijo, ampak je res vreden ogleda in v neposredni bližini gradske plaže. V bližini Bašanije je Umag, kamor se lahko ob obali napotiš s kolesom. Vmes so krasne peščene plaže (raj za otroke), osamljeni kotički v senci, nekaj barov za pivo ali kavo. V Umagu pa šik morske ulice, bari, restavracije in tržnica, kjer prodajajo lokalno sadje in zelenjavo, ter ribarnica. Mmmm na morju je nekaj najboljšega jesti vsak dan morsko hrano😃. 

Sigurno se še vrnemo v to vasico, ampak samo za (podaljsšan) vikend, glavni dopsut že imamo rezerviran na Cresu (no, parcelo za naš "mavrični šotor"). Še malooo!

Svetilnik Savudrija

Malčki kuhajo juho 😇

Gradska plaža 😊

Otrok in pes

Ne bom pisala o tem, kako imeti dobre odnose med psom in otrokom. Več o tem si preberite TUKAJ. Pri nas na srečo nismo imeli večjih težav. Luni je bilo le treba dopovedati, da ko ji Ajda ne paše, se umakne v svojo posteljo in Ajdi, da se Luno v njeni postelji pusti pri miru. Težko pa je bilo Ajdi razložiti, da naj ne deli svoje hrane z Luno. Pa je bilo lažje Luno naučiti, da medtem ko jemo, ni v naši bližini, takoj ko vstanemo od mize, pa gre preverit kaj vse nam je padlo na tla in to z veseljem poje.

Ta fotka je nastala čisto spontano. Luna je sedela, Ajda se je usedla k njej in jo pobožala.

Včasih res ne morem verjeti, kako ima Ajda Luno za družinskega člana. Marsikdo od odraslih ne razume, da so nekaterim psi družinski člani, da so z nami v stanovanju, da gredo z nami na dopust, na izlete, včasih na obiske,... Otroku staremu dve leti, pa je to kristalno jasno že kar nekaj časa. 

Januarja smo šli za vikend na Veliko Planino (KLIK do objave), kamor smo tri družine s sabo vzele tudi svoje pse. Seveda je bilo potrebno za to odšteti nekaj evrov, ampak komu je pa to problem. Ko sem se o tem pogovarjala z znanci, so bili presenečeni, zakaj bomo vzeli pse s sabo in zato še plačali. 

Ajda vsako jutro, ko gre v vrtec reče Luni, "DIJO NUNA". Ko prideva iz vrtca je prva stvar, da peljemo Luno na sprehod (seveda tudi v dežju). Ko se doma oblačimo in odpravljamo na potep, Ajda reče: "NUNA TUDI?", ampak žal vedno res ne more z nami. Ko se vozimo v avtu, vedno vpraša, če je Luna v prtljažniku.

Doma se Ajda zelo rada  igra skrivalnice, ima kar nekaj skrivališč. Ko se ji jaz skrijem, prav počaka, da me Luna najde in ko začne lajati name, ji je v veliko veselje stati zraven in se Luni na glas smejati.
Ajda zelo rada kuha v svoji leseni kuhinji (pomaga tudi, ko zares kuhamo). Najraje dela sendviče in "peče" pico. Nikoli ne pozabi na Luno. Kos pice ponud mami, atiju in Luni. Ji še reče, jej Luna.

Pici za Luno 😊

Otroci so res najbolj iskrena bitja na tem planetu in velikokrat bi se lahko zgledovali po njih! 

Velika Planina

Zeleni rob

Minuli vikend smo tri družine s tremi otroci in tremi psi preživeli na čudoviti Veliki Planini😎. Nastanjeni smo bili v koči PEHTA (klik), ki je od Zelenega roba oddaljena cca 15 minut hoje. Do Zelenega roba smo šli najprej z nihalko, potem na sedežnico in potem še peš do koče Pehta. Žal smo imeli to smolo, da je v koči bila zmrznjena voda. Moški del se je kar nekaj časa trudil, da smo imeli tekočo vodo vsaj v kuhinji. Prav tako ni delala centralna peč, kočo smo si ogrevali le s kaminom. Bi človek rekel, da so tole bile malo robinzonske počitnice😉. Čez dan smo uživali na sankanju na smučišču, večji otroci so šli po celi progi do sedežnice, mi pa za ziher raje ne, hihi. Prav tako so uživali psi, ki so tekli ob saneh. Preživeli smo res lušten vikend na s soncem obsijani Veliki Planini.

Ena večja od druge 😍

Tudi psi so eden večji od drugih dveh 😉

Na obisk je prišla tudi Maja Rokavec s prijateljico in psi (FOTO: Nika Janežič)

koča PEHTA

Na snegu

Ribčev Laz

Čudovita KOČA SUHA

Za vikend nas je pot zasnesla v čudovit Bohinj. Nastanjeni smo bili v Koči suha, skupaj s kolegi iz faxa z družinami. Edina na štirih tacah je bila Luna, ki je prišla na svoj račun, kar se cartanja tiče in predvsem hrane. Vsem je "po pomoti" padlo kar nekaj hrane na tla, toliko, da je zadnji dan kakala kot nora. Ampak nič zato, tudi Ajda je pojedla kar nekaj sladko-slanega, kar sicer doma ne prakticiramo, pa naj na svoj račun pride še Luna. 

In kaj smo poleg druženja počeli? V soboto smo šli peš iz naše koče do Hudičevega mostu v Stari Fužini, del nedelje pa preživeli na Voglu. Bohinj res nikoli ne razočara.

Malo pred Hudičevim mostom

Korita Mostnice

Vogel

Ku - Ku koza

Vse fotke so ponsete z iPhonom SE (zato so skoraj vse pokončne)

Na morju septembra

Minuli podaljšan vikend smo, kljub ne najboljši vremenski napovedi, šli na morje. Naš mavričen šotor in prikolico Novak-Jager smo stacionirali v kampu Aminess Sirena ob Novigradu. Z vremenom smo imeli kar nekaj sreče (glede na napoved), saj je deževalo oziroma na momente močno vlivalo le v petek popoldne. Ampak v dobri družbi je veliko smeha in dobre volje, tako nam tudi dež ni prišel do živega. Ko ni deževalo in je sijalo sonce smo se namakali v morju, jedli sladoled, pili pivo in vsak dan obiskali Novigrad, ki je res eno lepših obmorskih mestec v Istri. Luna in Tia pa dokazujeta, da sta na momente še vedno otročji, pravi frendici ter prisrčna klovna in zabavljača Ajde in Evelin. 

Ko boš prišla na Bled

Ker planiramo daljši dopust šele avgusta, smo se za podaljšan vikend, med 14. in 18. julijem podali na Gorenjsko s Koroškimi prijatelji. Tako smo nekaj dni preživeli v okolici Bleda. 

Štartali smo v četrtek zvečer in prvo noč prespali na parkirišču Tinarafta (v dogovoru z lastniki). Zjutraj smo peljali Luno na sprehod čez tamkajšnjo Fuxovo brv, ki povezuje Radovljico in Kamno Gorico. Po sprehodu in obilnem zajtrku smo se podali naprej do kampa Šobec, kjer smo ostali do nedelje zjutraj. Kamp je bil dokaj prazen, najbrž zaradi ohladitve, ki je bila napovedana za vikend. V kampu je veliko sence borovega gozda in igral za otroke. Kamp je res idiličen in miren, manjka le kakšna hiška z WCji in tuši. V njem je naravno kopališče z vodnim parkom oziroma jezero, v katerem se psi ne smejo kopat, čeprav so v kampu dobrodošli. Kopajo se lahko v Savi Dolinki, v jezeru pa ne, saj so turiste motile dlake v jezeru. Kr neki! Ampak spoštujemo pravila. V nedeljo zjutraj smo spakirali in se podali v edinstven  Blejski Vintgar. V njem pa gužva, da te kap, čeprav se na fotkah tega ne vidi. Vstop za psa je prost, za otroka pa 0,80 €. Nisem mogla verjeti kako se muslimanski turisti, katerih je bilo daleč največ, bojijo psov. Na momente je bilo že naravnost smešno, kam so se umaknili Luni, ki je bila seveda na potki privezana. Ko se je pa kopala na enem delu, pa je bila glavna atrakcija in so jo fotkali. Iz Vintagraj nas je pot vodila do kampa ob Blejskem jezeru (Camping Bled), kjer smo ostali eno noč, v ponedeljek pa po kosilu šli domov. Meni je bil ljubši kamp na Bledu, saj je bližje jezeru in celotnemu dogajanju. Ima tudi raznovrstna igrala in animacije za otroke. Luna pa se je tudi lahko kopala v jezeru, le malo smo se umaknili od ljudi. Seveda ji zdaj palice, storže in žogice meče Ajda.

Naše prenočišče za eno noč (tinaraft)

Fuxova brv

S kolesom iz Šobca na Bled.

Blejski vintgar

Camping Bled

S kolesom na potepu