Kunigunda

V enem tednu 3x na Kunigundi... paše... :)

Kunigunda

Po (pre)dolgem času sem jo danes mahnila na Kunigundo, s Piko in Luno seveda. Vedno ko sneži, me povleče na ta domači hrib. Pa smo šle in se naužile snega. Kmalu gremo spet...

Jesen v Bohinju

Kosijev dom na Vogarju

Ukanc

Po legendi naj bi ime Ukanc nastalo iz besedne zveze »u konc'«, kar naj bi pomenilo na koncu sveta, saj naj bi ljudje v preteklosti verjeli, da se pod bližnjo Komarčo svet konča. 

In res, nastanjeni smo bili na koncu sveta, levo za skalo ;)

Hvala bogu za prave odločitve. Nekako smo se že spomladi odločili, da jo julija in avgusta ne mahnemo na dopust na morje - zaradi gneče in vročine. Še kako prav smo se odločili, ko smo prejšnji teden preživeli v Ukancu in ob Bohinjskem jezeru, kjer se vročina ni čutila. Nastanjeni smo bili v vikendu Šporarjevih. Le ta je na idilični lokaciji tik ob gozdu na koncu sveta levo in vročine res nismo čutili. Nazadnje smo bili v tem vikendu za novo leto 2013 (KLIK) - ne morem verjeti, da nas je bilo takrat v njem nastanjenih 6 prijateljev s 3 psi. Veliko časa smo preživeli pred vikendom v senci, kjer je Ajda pasla kravce in imela svoj bazenček. Luna pa svojo zabavo s storži, z nami in ob bližnjem izviru. Seveda smo del časa preživljali ob Bohinjskem jezeru, podali pa smo se tudi do slapa Savica, ki pa ga je Ajda prespala v nosilki. Bojda jezero še nikoli ni bilo tako toplo, po pričanju domačinov. Kljub temu, je pri Ukancu, zaradi pritoka Savice temperatura jezera bila nekje 24 stopinj. V vodi je najbolj uživala Luna, takoj za njo pa mi2, Ajda v jezeru ni vriskala od navdušenja, vendar se pa tudi ni pritoževala, ko smo jo namakali vanj. Komaj čakam, da se spet podamo v te konce, ko bo Ajda se sama posedela in jo bomo lahko nosili v nahrbtniku po okoliških naravnih znamenitostih in hribih.

Hlajenje

Srečen - moker pes

Minuli vikend smo iskali ohladitev. In sicer smo se v soboto odpravili na Roglo, v nedeljo pa na Koroško, na Ivarčko jezero. Na Rogli smo avto pustili pri Koči na Pesku in se podali vozičkat najprej proti Klopnemu vrhu, nato pa obrnili v smeri proti smučišču oziroma progi Mašin žaga. Ajda je spala presenetljivo dolgo. Pri Mašin žagi, smo v senci dreves od jezeru za zasneževanje pogrnili odejo in uživali na 21 stopinjah. Luna je uživala v vodi, Ajda pa na frišnem pohorskem luftu. V nedeljo pa smo kar nekaj popoldanskih ur preživeli z družino ob idiličnem Ivarčkem jezeru, ki se nahaja pod Uršljo goro, ob njem pa dogaja ful.

Fotoaparat je obakrat ostal doma, tako da so fotke slabše L

Ati razkazuje jezero Ajdi

Ivarčko jezero

Grmada (718 m)

Petkovo sončno zgodnje popoldne smo izkoristili in jo mahnili na Grmado nad Celjem. Kjer smo v megli preživeli novo leto (2013/2014). V 7. mesecu nosečnosti še gre skoraj normalno, le malo bolj na počasi, sploh v strme klance, ampak gre. Z novim letom teh podvigov najbrž ne bom zmogla, oziroma niti ne bom probala.

Lovrenška jezera

Danes smo peljali bušija in Luno na svež pohorski zrak in na sneeeeg. Bilo je super fino fajn, saj je na poti od Rogle do jezer (tokrat smo ubrali drugo pot, kot ponavadi) bilo snega ful. Na napihanih delih tudi do 30 cm. Pa smo gazili. Jaz na srečo v visokih gojzerjih, Tomaž na njegovo žalost v nizkih, saj smo pričakovali le krpice snega (KLIK).Tako je bilo na poti poleg snega obilice vode in blata, a kljub temu zadovoljstvo na naših obrazih ni zbledelo, je le žarelo.

Jesenska Kunigunda

Minuli (pre)lepi dnevi so kar klicali v naravo in nedeljsko dopoldne smo preživeli na Kunigundi. Nekdo se je švercal s cartanjem v mojem bušiju. A mi zaenkrat ne povzroča nobenih problemov, kjub temu, da pridno pridobivam kilograme (wiiiiiiiiiiiiiiiiiiii prvič v življenju se redim). Malo le pazim na pulz, ki naj ne bi presegel 140 udarcev na minuto. Pasji treningi so še vedno stalnica v mojem tedenskem urniku, le izogibam se treningu v gozdu, saj sem na začetku nosečnosti dobila klopa (prej 5 let nobenega, potam pa ravno v nosečnosti, grrrrrr), ampak na srečo nisem nič fasala. V ruševini pa tudi ne markiram ravno pogosto, saj se težko kam stlačim, sploh pa ker se kar ne morem navaditi mojega vampeka in se mi dogaja, da se še doma kam zaletim z njim, hihi. Zaenkrat neizmerno uživam v nosečnosti in komaj čakam, da pride februar in bo dete tu, vmes pa še zagovor diplome, pestro bo in fino je tako.