Prikaz objav z oznako GOSTOVANJA. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako GOSTOVANJA. Pokaži vse objave

sreda, 30. april 2014

Usposabljanje v Logarski dolini, 2014



Kot vsako leto do sedaj, sem se tudi letos udeležila usposabljanja v Logarski dolini, ki ga organizira naše društvo. Uf, ne morem verjeti, da se tega društvenega usposabljanja udeležujem že od leta 2009. Ampak vedno je fino fajn...
Letos nam na srečo ni zagodel sneg, ki je lansko leto še vztrajal v Logarski dolini (KLIK do moje lanske objave). Tako smo lahko naredili odlične treninge iskanja v gozdu. Seveda smo se prilagodili vsakemu psu posebej. Lunico sem vsak dan namatrala z vsaj enimi težkim ala izpitnim iskanjem, kjer je vedno iskala 3 markerje, delala pa je nekje 20 do 30 minut. Sledila so še malo lažja iskanja. Vsak dan smo naredili najmanj 4 runde, potem pa kakšen dan še usmerjanje na kantice, pa orientacija po prečudoviti dolini, delo z GPSi in kartami,... V soboto pa sva imeli pravo simulacijo izpitnega iskanja IPO2, saj smo imeli iskano območje podano na GPSu, nismo vedeli kje so skriti markerji in vsak s svojo taktiko smo se lotili iskanja.
Luna je vse dni delala super fino fajn, počasi se bom jaz le spoprijatelila z novim pravilnikom, hihi. Luna se sicer še vedno pri kakšnem nakazovanju malo dotika markerja, kar bo treba še odpraviti.
Na tem usposabljnu res pride do izraza čas, ki ga imamo na voljo za trening in ko že ne vemo, kaj bi počeli, se res vedno najde nekaj zanimivih idej, da psom popestrimo iskanja. Tokrat sem Luni en dan popestrila z "Rokavom". Pred vsakim treningom smo si tudi vzeli čas (ki ga ponavadi na torkovih treningih ni) in iskano območje res dodobra prehodili, da so pse te sledi malo zmotile. Skratka imeli smo se spet fino fajn. Več v spodnjih fotkah:



Na privezu - JooJ kak je že siva tale Luna.








Luna & Pan


KUŽEK MORA TEKAT, četudi je na ta dan že urnk garal ;)




Luna: "Maja, mi daš priboljšek, sem bila super pridna!"



Nekaj naših članov, nekateri so šli domov za veliko noč, drugi stojimo za fotoaparatom :)


Obvezna oprema, sam da baterija na postaji ne crkne ;)


četrtek, 6. marec 2014

Ruševina: Šempeter v Savinjski dolini




Minuli viked smo trenirali na novi ruševini v Šempetru, ki bo tudi eno od delovišč na letošnjem taboru. Mi smo se je razveselili, saj lahko ponovno treniramo na novi lokaciji, ki ponuja zanimiva skrivališča in oteženo gibanje. Ruševina je res velika, zajema kar nekaj stavb, v njih pa je kar nekaj neprijetnega materiala, kar smo s pridom izkoristili za začetnike in tudi naše starčke;). Našim psom smo v prvi rundi pripravili dolgo iskanje treh markerjev in prečesavanje treh kar velikih zgradb. Eden od markerjev je bil skrit na dilah rumene zgradbe (prva fotka zgoraj), na višini in psi so imeli kar težko delo, da so ga zlocirali in oblajali. Na koncu pa iskanje po zelo neprijetnem materialu, saj je ena od sobic v stavbah bila zabasana s hladilniki, zmrzovalnimi skrinjami,... Skratka luštno je bilo!













petek, 10. januar 2014

Trening: Na Igu



Včasih se zgodi, da podcenjujem svojega psa. Ampak potem je veselje ob moji zmoti toliko večje in bodja sem Tamari dolžna krof na TrojanahJ. V sredo popoldne smo namreč imeli trening iskanja v Ruševinski vasi na Igu. Odločili smo se, da bomo raje delali iskanja na enega markerja, le ta pa bo zelo težko dostopen psom. Tako so morali enkrat preskočiti in preplezati nekaj skal, potem najti vhod do ala paletinih stopnic, ki so vodile v klet do markerja. No, jaz sem že nakako dvomila, da bo Luna prišla do palet, ki so vodile dol. Pa je punca sama brez pomoči prišla do palet in oblajala markerja. Od njega je bila oddaljena cca 2,0 m. Pa sem šla do mesta kjer je lajala in jo z mojo vzpodbudo posalala dol, da je prišla do markerja, ki je bil skrit za paletami v kleti. Več v fotkah:











V drugo smo si markera skrili tako, da bi ga po našem planu pes oblajal iz železne mreže navzdol. No, to je storil le en pes, vsi ostali so ga nakazali skuzi luknjo ob zidu. A tudi, da so ga tam oblajali so potrebovali kar nekaj časa in prehodili kar nekaj neprietnega materiala, po domače morali so se znajti po svoje. Tako da super!



Sledilo je iskanje v požgani bajti, kjer je res fuuul smredelo po sajah. Za konec pa malo motivacij in oblajanje na smotanih oziroma neprijetnih mestih (na železni mreži, na vrhu zidov,...). Skratka bil je super trening, luštna družba in fajn psi!


Debata o postranih čeladah.



Naša Eva ima vedno postrani čeladoJ.

Po markiranju: "Dej mi nazaj moj (dragoceni) fotič!" J


Cori.


Neli se za prazen nič trudi z mrežo. Gor namreč ni markerja.


Hill: "Eva, kam?" J




Boji in njena žogica.


Lajka

sreda, 9. oktober 2013

Trening v Novi Gorici


FOTO: Ivana Turjak


V soboto, 5. oktobra je bil dan, ko smo se nekateri ERPSovci podali na trening v Novo Gorico. Poleg nas so trenirali tudi Hrvati iz HUOPP in KOSSP ter Jerneja, Igor in Čedo iz Zveze vodnikov reševalnih psov. Mi2 z Luno sva se treninga udeležili le v soboto, ostali pa so trenirali tudi v nedeljo. Bila je zanimiva, odprta ruševina s še bolj zanimivimi grobovi. Bolj kot karkoli, so mi bila pomambna oblajanja na teh grobovih, saj podobnih pri nas žal nimamo. Grobovi so bili v tleh, dalo se jih je fejst zapreti, v veliko pomoč pri zapiranju so nam bile lesene lopute za zapiranje oziroma odpiranje grobov - ko pes pravilno nakazuje, ki so jih priskerbeli domačini. Seveda smo čez lopute dali kar nekaj materiala, ponavadi kar opeke. Koliko rund smo že naredili? Em veliko, ene pet, šest mogoče sedem. Je treba na taki ruševini izkoristiti vse, kar le ta ponuja.

Loputa (tale sicer Berlinčanka ;) )

V prvi rundi je Luna iskala enega, zaprtega markerja na območju asfaltnih prevlek. V drugo je iskala tri markerje, vsi so bili skriti tako, da si ni mogla poiskati najlažjega. Pri vseh pa brez začetnega cviljenja in tudi kopanja ni šlo, saj sta bila dva kar fino fajn zaprta. V naslednjih rundah pa je iskala po enega markerja, za še boljše oblajnje pa je v teh rundah, bila še skoraj vedno motivacija za izboljšavanje laježa. Spet sem dobila nekaj novih idej, sploh bo pa treba na našem društvu narediti podobne pokrove z različnio velikimi loputami za odpiranje. Samo da nam ni dolgčas!!
Hvala Mateji, ki je trening organizirala in Jerneji, ki nas je sprejela medseJ!


FOTO: Ivana Turjak


FOTO: Ivana Turjak



četrtek, 12. september 2013

IRO MRT trening v Berlinu


Vsi, ki smo na treningu bili (FOTO: IRO).


Odkopavanje markerja, Luna pa v luknjo (FOTO: IRO).


Pet Celjanov, ena Ljubljančanka in voznik Peter smo se v sredo, 4. septembra napotili proti Berlinu, kjer je potekal štiridnevni MRT trening (IRO Modul 3). To je priprava vodnikov in psov na IRO MRT (Mission Readiness Test) - mednarodni preizkus reševalnega para za isaknje v ruševinah. Lansko leto je ta trening potekal v Tritolu (Avstrija), kjer sem sodelovala kot marker (KLIK do objave).




Pot do Berlina je kar hitro minevala, saj smo se vozili ponoči in večino dvanasjt urne poti prespali. V Berlin smo prispeli ob 8:30 uri, se razpakirali, postavili šotor oziroma kar ERPovsko rezidenco, kjer smo pogostili tudi Slovenca iz DVRPS, Estonko, ki ji naša jota ni najbolj dišala in še koga. Nastanjeni smo bili ob poligonu društva, ki je organiziralo omenjen trening. Na tem poligonu je ruševina z zruški, ki na prvi pogled ne obeta veliko, a je pokazala svoje čare, ko smo začeli delati, saj ponuja težke grobove in oteženo gibanje. Na poligonu je tudi hišica, z WCji, tuši, sobami za spanje, ob poligonu pa piknik plac, otežene ovire in roštiljada. Res super poligon, ki ga v Sloveniji ne premoremo! Ob 12. uri so nas že čakala predavanja. Najprej smo dobili informacije o samem MRTju, sledila so predavanja o prvi pomoči psu in prvi pomoči ljudem. Zvečer je že sledilo prvo iskanje. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Vseh šest ERPSjevcev smo bili skupaj. Izmenično smo si markirali, saj letos zaradi majhne udeležbe nismo imeli markerjev. Delalo pa se je le ne dveh različnih deloviščih. Ena, je bila kar na sedežu kluba (ASB - inštruktorja Peter in Magdalena), drugo delovišče je bil sklop zgradb (Pionierstrasse - inštruktor Čedo), oddaljen slabo uro vožnje iz baze. 

ISKANJA PO DNEVIH:

ČETRTEK: 
Iskanje od 21. ure do 1:30. ure (delal si 1x s svojim psom).
Vodnik ni bil omejen z gibanjem! Pomembna izbira taktike!
Inštruktor Čedo
Isaknje treh markerjev, eden na težki višini, druga dva v eni omari (eden za levimi vrati, drugi za desnimi).


PETEK: 
Iskanje od 8:30 ure do 12. ure (delal si 1x).
Vodnik ni bil omejen z gibanjem! Pomembna izbira taktike!
Inštruktorja: Peter in Magdalena.
Iskanje treh markerjev, dva sta bila narazen 3 m, tretji je bil v bajtici.

Popoldne oblajanja, žal samo dva različna.

Zvečer od 21. do 23. ure iskanje (delal si 1x).
Vodnik ni bil omejen z gibanjem! Zelo pomembna izbira taktike!
Inštruktorja Peter in Magdalena.
Iskanje dveh markerjev, če si natančno poslušal kaj se je zgodilo, ni bilo veliko za preiskovati.


SOBOTA:
Iskanje od 9. ure do 12.15. ure (delal si 1x).
Vodniki smo bili omejeni z gibanjem.
Inštruktor Čedo.
Iskanje treh markerjev. Vsi trije dokaj blizu skriti.

Popoldne različna nakazovanja (naredili smo nekje štiri runde, različne situacije za gibanje po neprijetnem materialu, nakazovanja,...).
Inštruktor Rolf Häusermann.


NEDELJA:
Nakazovanja - delal si tisto, kar si želel oziroma si odpravljal pomankljivosti psa.
Inštruktor Rolf Häusermann.

Ob 13. uri analiza, vendar nisi dobil povratnih informacij, ali si skupaj s psom pripravljen za MRT, ali ne. Ob 14:30 uri pot proti domu.


Luna je delala dobro, a se je pokazalo, da ima še vedno tu in tam kakšne probleme z gibanjem in dolgim cviljenjem, pred laježem. Na tem treningu so ji bile težek zalogaj nametane gume, ki jih je morala prehodit, da je prišla do markerja. Za MRT me je tudi zmotilo, da rabi kar nekaj časa, preden začne lajati, ko dobi markerja v nos in je le ta težko skrit. Cvili in cvili, to lahko počne kar nekaj minut, preden se odloči zalajat. Tudi jaz nisem vedno najboljši vodnik, sploh ko nisem omejena z gibanjem in se lahko pomikam za psom in mu pomagam, se ne znajdem najbolje. In potem tudi ko mi Luna nakaže, da sta dva markerja zelo blizu skupaj skrita, jaz dvomim vanjo in si mislim, da ima v nosu enega in istega markerja in da ga pač dobiva na dveh mestih. Jaoo, bo še treba delat na marsičem, preden bova obe zreli za MRT.


Posatvljanje šotora in naših ležišč.


Prvi dan, teorija.


Oživljanje.


Najdba markerja.






Malo kopanja.




Glava not.


"Hov-hov", bo treba še potrenirati, da bo lajala z glavo v luknjo!!


S kombijem po Berlinu.




Kuku iz groba, dostop otežen s paletami.


Priprave na gume.






Ah, te grozne gume.






















Aaaa tukaj si!


Jaaaa!


Nakazovanje.