Izpit IPO2

V nedeljo, 6. aprila 2014 sva z Luno prvič opravljali izpit IPO2. Žal sva za mišjo dlako zgrešili enega markerja. Sicer pa nekih velikih pričakovanj nisem imela, saj se še vedno nisem najbolj spoprijateljila z novim pravilnikom, Luna pa tudi (še) ni kondicijsko "vrhunsko" pripravljena. Hvala Tamari, ki jo je nekajkrat vzela s sabo laufat. Pri novem pravilniku me bega ali naj hodim tik ob robu iskanega območja v obiliki črke U, ali naj grem malo bolj noter, sam a potem pošiljati psa proti robu iskanja, ker je velika verjetnost, da bo šel ven iz isaknega območja,... Ahja, pa lepo po vrsti...
Kljub temu, da sem imela poslušnost in ovire ob 11:30 uri, sem morala najprej še markirati enkam od 8:50 do 9:40. O moji super časovnici sem že pisala KLIK. Na poslušnosti in ovirah sva si prislužili 84 točk, s čemer se ni ravno za hvaliti. A glede na to, kako letos nisem bila pridna na poligonu in da mi je prosta vodljivost še vedno takooo zelooo dolgočasna (ni čudno, da je tudi psu), kaj več tako ali tako nisem pričakovala. Druge vaje so bile še kar solidne.
Do iskanja, ki sem ga imela zadnja po vrsti, so se ure vlekle kot se ponavadi na ponedeljek. Za povrhu pa je ta dan samo takrat ko sva mi2 delali, lilo kot iz škafa, vmes so bili še taki sunki vetra, da sem mislila da me bo odpihnilo. Žal je tako, da če delaš zadnji že dobiš kako informacijo o iskanjih, ki so jih opravili predhodniki. Jaz sem dobila to, da so večinoma vodniki prej videli markerja, kot so ga psi nakazali. Hmmm, in potem nehote malo sklepaš, da so bili markerji na robovih. A glej ga zlomka, pri naju so bili skriti v notranjosti iskanega območja. Sem že vmes pomislila, da sem jaz čorava, ko nobenega nisem vidla. Luna je že na začetku kaj hitro našla prvega makerja. Jeeej eden je zunaj! Greva v lov še na druga dva. Vmes se je ful ulilo, potem pa hodim in hodim, po 15 minutah nič. Luna se je lepo oddaljevala, za momente je kar ni in ni bilo v mojem vidnem polju. Vidim tudi kako veter na momente mede Luno, ko ji odnaša vonj ful daleč stran. Oči sem imela na pecljih, kje bom videla markerja:). Še sodnik me je pri prijavi opomnil, da če vidim markerja, naj ne pošiljam psa direktno nanj. Po 20 minutah iskanja sem si že mislila, da pes ne najde, jaz pa sem čorava in nisem vidla markerja, upam, da ga nisem še kje pohodila. No, potem pa se le vklopi Lunin lajež in zunaj je drugi marker. Po tej najdbi sem prišla kmalu do točke, ko sem le še naredila črko G namesto U. Luni je ta čas kar malo padla motivacija, tako da nisem pritiskala nanjo in je nisem usmerjala, saj sem vedela da ne bo šla. A je sama zavila v levo, šla nekje 20 m, me pogledala, jaz sem ji rekla "še naprej", a je prišla nazaj do mene. Kmalu za tem nama je potekel čas in sodnik mi je rekel, da je tam bil marker, kjer sem ji jaz rekla še naprej. Ahja, ne morem reči, da ga je imela, saj bi sicer sigurno šla do njega, bil pa je na višini.
Za prvi IPO2 je bilo še kar vredi, škoda za tistega zadnjega. Zdaj mi je mogoče samo žal, da se nisem iskanja lotila iz druge strani (leve, šla sem pa iz desne), ampak te odločitve so le loterija, če ne piha ugodno. Moram pa vsaj tu pohvaliti organizatorje, saj je bilo iskano območje zelo lepo označeno, za nameček pa si lahko dobil še GPS, kjer je prav tako bilo označeno iskano območje. Se bo pa potrebno posvetiti odpravljanju dotikov pri markerjih, saj Luna, ko prihajam do nje rine v markerja, ker zdaj, zdaj pričakuje igračo. Ahja, s tem izpitom sem si sam delo nakopala ;))))

RH-T/B :)))

Jeeeeeeeeeej!! V soboto, 16.6.2012 je končno padel tudi Bajcerjev mlin in tako sva z Luno uspešno opravili izpit R2 :) :) :) !! It feels goooood!!

Ker sem se držala reka: "Sreča spremlja pogumne", sem se odločila, da greva v Zagorje opravljati izpit, navkljub temu, da z Bajcarjem nisva nikoli imeli sreče. 

ISKANJE 

Iskanje sva imeli zjutraj, peti po vrsti. Po prijavi sodniku in spraševanju vodje delovišča, naju je čakalo kar napeto in zanimivo iskanje...

Na moje začudenje (glede novega pravilnika), mi ni bilo potrebno povedati taktike iskanja. Sama sem imela v glavi pripravljena dva scenarija - možnost poplave zaradi morebitnega zasutja struge potoka z ruševinami mlina in možnost zemeljskega plazu v zaledju mlina, ter temu primerno taktiko. No, od tega ni bilo nič. Bila pa sem zelo omejena z gibanjem, saj sem lahko stala le pred obokom mlina. Tako sem le spustila Luno, da opravi svoje. Najprej je zavila v hišo. Kaj kmalu se sliši Lunin prepričljiv lajež, ki me odvodi v prvo nadstropje. Luna je nakazovala zelo lepo navzgor proti luknji v stropu. Sodniku povem, da je marker v drugem nadstropju in če jo lahko pošljem gor po stopnicah. Sodnik dovoli, Luna gre gor in začne lajati daleč zadaj. Pridem gor pogledam kje je marker, ga vprašam če je vredu in odhitiva dalje. Drugega je nato našla tistega v kleti. Od njega se je kar težko ločila, ko pa ni in ni bilo nagrade. Potem jo spet pošljem od oboka in ponovno gre v hišo. Spet začne lajati nekje v hiši. Nisem bila sigurna kje v hiši laja. Lahko bi lajala na grob, kjer je bil najden prejšnji marker, ki ni bil več v grobu ali pa nekje drugje v hiši. Malo zmedena ponovno prijavim, sledim laježu, ki me privede do mesta, kjer je našla prvega markerja. Fak!! Grob je bil zaprt, je punca pač lajala na topel grob. A nama je sodnik ta lajež ocenil za lažnjaka in zaradi tega odbil 40 točk. Kako je lahko lažnjak, če je bil marker tam 2 minute nazaj, grob je pa ostal zaprt?? Ahja, ni važno, najbrž ne bi smela prijaviti (kaj pa vem?), greva dalje v lov za tretjim markerjem. Po tem je Luni kar malo padla motivacija. Ko sem jo pošiljala naprej od hiše, se je vedno vrnila levo po rovu navzdol, mimo kleti do mene. Kar naenkrat pa jo je njena firbčnost končno popeljala še naprej do zadnjih objektov, ki jih še ni preiskala in kjer je nanjo čakal marker na višini. Kot da bi se spomnila, uuuuu tam pa še nisem bila.... Po nekaj laježih prijavim in letim k njej. Jeeeej še zadnji je zunaj, bravo punca!! 

Zaradi lažnjaka sva si prislužili le 142 točk, ahja samo da je bilo iskanje za nama in da sva bili pozitivni.

POSLUŠNOST & OVIRE 
V peklenski vročini sta naju čakali okoli 12 ure še poslušnost & ovire po novem pravilniku. Luna in jaz sva imeli dobre in slabe trenutke, pa sva si prislužili 87 točk od 100 možnih. Ni slabo za prvo soočenje z novim pravilnikom, lahko pa bilo tudi mnogo bolje.

Žrebanje zaporedje vaj (FOTO: Eva)

Prosta vodljivost (FOTO: Eva)

VESELAAA TRALALAAA HOPSASAA
Vesela, da je Luna končno pokazala iz kakšnega testa je in se je najin trud poplačal!!
Vesela, da je Luna vse markerje oblajala dobro in ne obcvilila, hihi
Vesela, ker zna biti Bajcer en tak čuden gospod, kjer znajo vladati čudne razmere in je zato posledično lahko zelo težek zalogaj. Sploh ker sem ne dolgo tega markirala v Bajcerju IRO ekipam in videla kake probleme so imeli izkušenejši psi z najdbo nekaterih markerjev.
Vesela, da je Luna moj prvi pes z narejeno dvojko!!!!!!

zaslužena požrtija

IRO izpiti v meglenem Zagrebu

Magla svuda, magla oko nas,

Iz daljine jedva cujno dopire tvoj glas.

V soboto in nedeljo 26. in 27.11.2011 sva se z Luno udeležili IRO izpitov v Zagrebu, ki so ga organizirali KOSSP Zagreb. Žal sva bili ponovno neuspešni na iskanjuL. Sama ruševina sicer ni bila težka, Luni so bili težko skriti markerji, pa je spet dva le obcvilila. 
Časovnica mi že na začetku ni bila najbolj všeč, saj sem imela izpit dva dni, pa sem se oba dni vozila iz Celja v Zagreb (na lastno željo, lahko bi spala v Brežicah). Ampak nisem človek, ki bi se pritoževal... načeloma se ti prilagodiš časovnici oziroma izpitu, ne ona/on tebi. Mislim, da bi se tega lahko zavedal še marsikdo drug, pa odjavljanje od izpita tik pred zdajci,... ampak to je že druga tema.

ISKANJE 
sodnik: Patrik Corpataux (CH)
sobota, 8:40h

4 MARKERJI:
1 oblajan
2  obcviljenja
1 ne najden

Pred iskanjem nisem imela velikih pričakovanj. Vedela sem, da so to IRO izpiti in iskanje definitivno ne bo lahko. Pri prijavi sodniku me je takoj čakal šok, saj je rekel da je "20 victims". WTF?? V resnici se je iskalo 4 markerje (jaz sem bila prepričana, da so le 3), to sem zvedela na koncu pri avtu, od naših ERPS, saj sta pred mano iskali Kaja in Sila.
Luna je prvega markerja imela v nosu že pri prijavi sodniku, tako da ga je hitro našla. Potem je delala lepo, lepo se je gibala po ruševini. Enega markerja je dobivala v nosu zunaj podolgovate hiše. Ko sem jo poslala v hišo ni dobila nič in vračala se je nazaj na okno in cvilila. Sodniki mi je na koncu dejal, zakaj nisem tega obcviljenja prijavila, da bi mi ga priznal. Saj je bil marker 1,5 m stran, v WCju, ki je bil naložen z gumami. Ma ja, kako naj jaz vem, da lahko prijavim cviljenje psa. Sej sem vedela da je blizu markerja, sam ne moreš to prijavit. Oziroma pri tem sodniku očitno lahko. Drugo cviljenje je bilo na neprijetnem materialu, kjer je bil marker na višini. Mislim, da je to bila Luni čudna situacija in ni razvozljala, da je marker nekje na višini. Četrtega pa sploh ni dobila v nos.

(FOTO: vir FB - KOSSP Zagreb)

To je to, Luna je spet delala lepo 20 minut, pol pa ji je malo dol padlo in sva nehali z iskanjem. Iskano območje ni bilo veliko, tudi vodnik je imel veliko prostora za gibanje. Tako da bi/so izkušen pes lahko našel vse markerje v 15 do 20 minutah brez problema. Luna pač ni znala rešiti situacije v kateri se je znašla.

POSLUŠNOST 
točke:    41/50
sodnik:   Joop Meiljier (NL)
nedelja, 8:15

Poslušnost sva izvajali skupaj s Kajo in Silo. Žreb je, na moje veselje, določil, da delava prvi, vaje pa so si sledile APORT, PLAZENJE, PROSTOR, STOJ, PROSTA VODLJIVOST, SEDI in VAJA NAPREJ. Tokrat sem bila zelo zadovoljna z Lunino energijo in delom. Kar pač nimava dodelano, še ostaja nedodelano, vendar se na treningih trudiva popraviti še določene pomanjkljivosti (obrate, prihod do mene,...). Veselilo me je, da so bile vse vaje v gibanju pravilno izvedene in da je prosta vodljivost bila spet nekoliko boljša.

brrrr je mrzl           (FOTO: Nevenka)

Tokrat bi lahko imele še malo več točk, če bi šli zjutraj povaditi vajo naprej (bi punca malo dlje odlaufala), pa če bi jo sprehodila mimo poligona, ko se je slišal čuden zvok iz megafona tudi ne bi bilo slabo. Jaooooo... med prosto vodljivostjo se je streljalo in isto časno se je iz megafona slišalo rjovenje medveda (v resnici je bila posneta motorna žaga, ampak slišalo se je rjovenje). Luna se je "ustrašila" rjovenja in je pogledala nazaj in malo zaostala za mano, ampak je takoj lepo nadaljevala. Sodnik je kasneje rekel, da je občutljiva na strel ≈ ja pa ja, Luna pa že ne. 

Napako sem naredila pri aportu, kjer je spet zadnjih nekaj metrov čisto upočasnila, pa sem stopila korak nazaj in mislim, da je zaradi tega bila vaja ocenjena z nulo, sam nisem sigurna.

Kljub vsemu, zelo zadovoljna z Lunico. Zdaj pa naučit iz prostor v stoj, pa popravit napake, ki jih imava, pa bova redy za nov pravilnikJ. 

OVIRE
točke:    46/50
sodnik:   Pavel Sabacky (SK)
nedelja, 12:00

Ovire sva šli še potrenirat, kaj kmalu po poslušnosti. Luni je kar pametno prej pokazati vse ovire, da se punca psihično pripravi nanje (oz jaz, hihi), najbolj važne pa so lestev, preskok, neprijeten material in deteširne mize.
Na izpitu je, do deteširnih miz vse opravila z odliko (dobesedno), bravo bejba... zaporedje miz sva imeli LEVA, NARAVNOST in DESNA. Žal ni šla na mizo naravnost, tako da sva tukaj zgubili tri točke, eno točko pa sva izgubili še pri prenosu, kjer je Luna bila tako vesela, da je med ljudmi, da je, ko bi morala steci nazaj do mene, veselo stekla do sodnika, pa nazaj do tistega, ki jo je nosil in potem do mene (na samo eno povelje), hehe.

Poslušnost in ovire so že nekak rituali in ni več tiste panike, da bi se bala, da bi padli izpit zaradi tega. Pri iskanju pa rabiva kilometrine in treningov predvsem na drugih ruševinah. Malo več zaupanja rabim tudi v sebe, pa bo. Drugo leto pa nov pravilnik in novim zmagam naproti J!!

Izpit R2 v Kopru

Minuli vikend sva z Luno znova zbrali pogum in se podali opravljat izpit R2. Žal sva bili neuspešni pri iskanju, ostalo pa solidno. 

Sem bila pa zeeelo vesela, da sta R1 opravili Tamara & Tia, kateri bi se že davno lahko izkazali, če le Tia ne bi bila občutljiva na zvok plašilke. Pa sta to težavo odpravili in se na izpitu res izkazali, juhuhuuu. Zdaj pa novim zmagam na poti!!

POSLUŠNOST

Sodnica: Katja Skulj

Točke 41/50

Časovnico za poslušnost sva imeli prvi, ob 7 uri, v paru sva bili skupaj z Nejo in Kodo (ki sta opravili R2, čestitke še tukaj!!). Nisva delali slabo, ne pa tako kot res znava, oziroma tako kot sva že 1x - na Talanu. Ampak vesela, da je najina poslušnost nekako konstantna in da je ne opraviva "glih za glih". Bova delali na tem, da bova še boljši in prav veselim se novega pravilnikaJ.

OVIRE

Sodnica: Katja Skulj

Točke: 42/50

Po odlaganju je bila kaka minuta namenjena Luninemu sproščanju in že sva odhiteli do ovir. Nekaj malega preglavic nama je povzročala lestev, ki je imela prečke res narazen in prehod preko neprijetnega materiala (Luna se je malo vlekla). Največ preglavic pa nama je povzročila miza naravnost pri deteširanju, na katero Luna sploh ni šla. Ampak je vse skupaj zadostovalo za solidnih 42 točk.

ISKANJE

Sodnik: Vlado Gerbec

Najdeni: 1/3

Točke 72/200

Iskanje bi morali imeti na vrsti že ob 8:30 uri, kar mi ni bilo najbolj po godu (manj kot eno uro časa med poligonom in iskanjem), ampak tako je pač bilo. A so časovnice vsaj malo zamujale in sva prišli na vrsto malo pred 9 uro.

Preiskati je bilo potrebno en velik kup neprijetnega materiala, moje območje gibanja je bilo le ob sprednjem delu kupa. Luna je prvih 15 minut delala lepo, lepo se je gibala po kupu. Pregledala je prvo polovico kupa, šla prešnofkat vsak grob, kjer so imeli skrite markerje za enko. Nisem je silila kje točno naj gre gor po kupu, naj si sama najde njej najboljšo pot. Po 15 minutah se je vklopil Lunin lajež na vrhu kupa, na levi strani. Bravo punca! Potem sem poizkušala Luno poslati od najdenega, naprej čez kup, pa mi to ni uspelo, kar tega ne trenirava na treningihL. Tako je šla punca nazaj dol po kupu - z mano. Potem ji ta kup ni več dišal, hotela je preiskati lažje kupe, ki niso bili v območju iskanja. Ker je nisem več spravila na kup, sem po 20 minutah prekinila iskanje. 

del kupa

Razočarana nisem, vem da je Luna še mlada in da rabi še ogromno kilometrine. Bojda je bila blizu markerja na desni strani, sam ga zgleda ni dobila v nos in najbrž je imela v glavi, da je tam blizu rob kupa in iskanega območja, kaj pa vem. Tretji je bil čisto ob vznožju kupa, na kontra strani, kjer je bilo moje območje gibanja. Tistega bi brez pomoči vetra in tega, da bi jo lahko iz enega groba poslala dalje iskat, res težko dobila. Ko sva iskali pa ni bilo niti sapice.

Kaj čmo... gremo po nove izkušnje in nove izzive na IRO izpite v ZagrebJ! Priznam, da sem se še včeraj hotela odjavit, a se ne dava... ni poti nazaj, je trenutek zdaj... ni lahko, ne težko, če verjameš v toJJJ!!

Kot je nekoč zapisala Urška v svojem blogu: "Vedno povem, da iz zmag se najmanj naučim in da so porazi tisti, ki poženejo kreativnost v glavi. Ob njih začneš razmišljati, kako bi napredoval. Kaj lahko narediš, da si še boljši."

Hvala KD Obala za super organizacijo izpitov, za krotitev naših želodcev, za novo pasjo igračo, lepo majčko,... Ob enem pa čestitke ob 15 letnici vašega delovanja, le tako naprej!!

O 10 urni dogodivščini v vasici Zazid 

skupaj s Tamaro & Tio, pa v naslednji objavi!!

Izpit v Zagorju

Včeraj, 19.6.2011 sva z Luno ponovno zbrali pogum in opravljali izpit R2 v Zagorju. Žal neuspešno. Manjka nama še ogromno izkušenj, ki pa bodo že prišle, saj nama volje ne manjkaJ.


ISKANJE
Sodnik: Matjaž Zanut

Na ruševini v Bajcerjevem mlinu je sicer našla vse štiri pogrešane osebe, vendar je vse le obcvililaL. Nekaj cviležev sem slišala, za druge so mi povedali markerji. Ahja, ne vem kaj se je dogajalo v Lunini bučki. Delala je intenzivno dobrih 25 minut, nato pa sem prekinila iskanje. Ruševina ni bila težka, tudi območje iskanja ni bilo ravno veliko, so pa bili markerji dobro in kar zahtevno skriti. Dva sta bila v hiši, tretji v kleti, četrti na višini v rovu, ki vodi ob kleti do zgornje potke.
Vem, da nisem pretiravala s treningi, mogoče sva zadnji mesec premalo delali na ful zaprte grobove. Tudi ne verjamem da je imela slab dan,... pač je bilo pretežko zanjo.

POLIGON
Sodnica: Katja Skulj

Na poligonu sva najprej delali ovire in KONČNO so se nama vse ovire poklopile in prislužili sva si neverjetnih 48 točkJ. Bravo punca!

Poslušnost pa nič kaj posebnega. Veliko je bilo kiksov, pa je zadostovalo za 38 točk. Vse vaje v gibanju so bile sedi, pri prosti vodljivosti, se je malo izgubljala,... je bilo pa plazenje spet super!

Malo sem razočarana, vendar ne zaradi ne narejena izpita, bolj zaradi nobenega oblajanjega markerja. Bova trenirali, da odpraviva še to pomanjkljivost. Zdaj pa nekaj mesecev pavze z izpiti, vendar ne s treningi. No ja, tudi od treningov bo imela 14 dni oddiha, ko bomo aktivni malo drugače, na morjuJ!

Iskanje "nad" Golovcem

Slike iz izpita - iskanje v gozdu - pri KD Krim je prispevala Vera za galerijo reševalnega foruma!!

Ana: "Luna, sedi!"

Ana (ponosno): "Vodnica Ana Marinc s psičko Luno iz KDRP Celje, 

se prijavljam na izpit..."

Takoj po prijavi sodniku je sledilo Lunino valjanje na hrbtu, medtem ko sem jaz spraševala vodjo delovišča o terenu, intervenciji,.... Marsikdo me je vmes spraševal kaj je narobe s psom. Pa jim odvrnem ah nič, to je njen PROTOKOL pred iskanjem, hihihi le kdo bi ji vzel to veselje, jaz že ne. Bolh nima!! 

Če sem jaz naumila nekaj protokolov, zakaj si ne bi še pes svojeJ?!!

nekako takole zgleda njeno valjenje 

(slika iz lanskega izpita v Celju)

zadnji marker zunaj (naša Polona)

Več o izpitu si lahko preberete na 180/41/43J!

180/41/43

V nedeljo, 8.5.2011 sva z Luno uspešno opravili še en izpit, in sicer PO1 (iskanje pogrešanih v naravi, prve stopnje), v organizaciji KD Krim. Lunica je spet blestela, tokrat najbolj na iskanju v gozdu. Navdušila je mene in še kogaJ.

POSLUŠNOST
sodnik: Matjaž Zanut

točke: 41/50

zaostajanje
v pričakovanju veje v gibanju

znamo pa tudi lepo

Poslušnost sva imeli na programu ob 9:40h, v paru sva bili skupaj z društvenim prijateljem, Blažem in Rudijem. Mi2 sva najprej delali, nato pa odlagali. Luna je delala kar dobro, bo pa treba še izpiliti  kako vajo ali dve. Vendar zadovoljna z izkupičkom točk.
Tokrat sva naredili kar lepo prosto vodljivost, potem pa je v pričakovanju vaj v gibanju začela malo zaostajati za mano. Vaje v gibanju je dobro naredila, pri "stoj" se je streljalo, vendar Lune to hvala bogu ne zmoti popolnoma nič. Pri prostor v gibanju je sedela in pri enem odpoklicu je spet šla v direkten poleg. Pri aportu je upočasnila pri prihodu do mene. Plazila se je spet super, le jaz sem naredila napako, ko se je Luna slab meter pred oznako 10m nehala plazit, sem jaz kar odnehala, ji nisem več govorila "lisica". Pri vaji naprej se je v drugo ulegla. En kup drobnih napak, ampak se bova potrudile, da jih dodelavaJ.

plazenje

sedi v gibanju

                                      Foto: Mojca Tič
OVIRE

sodnik: Matjaž Zanut

točke: 43/50

Ovire sva delali takoj po odlaganju, časa za sprostitev psa ni bilo. No ja, najin trikec "juhu" je odlična sprostitev za Luno. Ovire so že klasikaJ. Žal je tokrat podrla stojalo pri skoku v daljino (se opravičujem organizatorjem, ki so ga skupaj zlepili z lepilnim trakom). Zdaj na treningih nekaj popravljava, pa je bilo na izpitu malo premalo zaleta, pa se je odrinila preveč gor, namesto v daljino.
Mi je pa punca pripravila presenečenje na kvadrat, ko je z deteširnimi mizami opravila prav profesionalno (prvič na izpitu) - STOŽEC, MIZA NARAVNOST, MIZA LEVO in MIZA DESNO. Žal je le pri prihodu k meni šla v direkten poleg. No ja, kdo bi se sekiral ob takem usmerjanju. Bravo bejbaJ!!

Klik do slik Andreja Vratnar.

ISKANJE

sodnik: Ljubo Meglič
stažirala: Mateja Nolimal

točke: 180/200

Iskanje sva imeli zadnji med vsemi, ob 15:00h nad tunelom Golovec. Ravno pred nama so se na nebu strnili oblaki in še pihalo je. Super pogoji za iskanje in mi2 sva jih izkoristili do koncaJ. Luna je bila fantastična, jaz pa tudi nisem bila švoh vodnica, hihi. Pustila se je usmerjat, vmes se je tudi sama, lovila je veter in vonjave, oddaljevala se je super fajn. Prvega markerja sva imeli kaj kmalu zunaj, no drugega pa tudi. Za oba sva potrebovali 9 minut. Prvi je bil nekje na izhodišču (na 0m), ne desni strani, cca 50m od potke, drugi pa tudi na desni strani, vendar na 200m. Ko sem slišala njeno drugo oblajanje zadnjega markerja, potem pa še glas navdušene množice za nama, sem dobila krila in ponosno poletela do Lune. Žal je bilo drugo oblajanje kar slabo. Ne vem, kaj jo je zmotilo ali utrujenost ali glasovi iz množice. Mah, jaz sem zadovoljna z njenim trudom, delom, motivacijo, usmerjanjem, oddaljevanjem,... Na koncu pa še sodnikova pripomba, da je bilo tole eno izmed lepših iskanj in usmerjenj ta dan in da škoda za zadnje oblajanje. Za piko na i, pa še najina inštruktorica Eva ostane brez besed ob najinem delu.
Lunica mi da kriiiilaaaaaaa JJ !!!

eni veseli, drugi še v pričakovanju iskanja :)

                                                                                          Foto: Mojca Tič                                                               

ZAHVALA
Hvala organizatorjem za super izvedene izpite. Med drugim so poskrbeli za vrečko presenečenja za naše kosmatince, mi pa smo se pogostili ob odličnem ričetu in še sladico smo dobili - ježek lučko!!

Spet pa gre najina zahvala vsem, ki naju spremljate na tej poti, nama markirate, dajete nove ideje za treninge, naju spodbujate in verjamete v naju. Lepo je imeti take ljudi ob sebi.

Predvsem pa HVALA Luni, ki je tak fajn pes in je moja najboljša učitelicaJ!!
LOVE YA, MY SWEET LITTLE CHOCOLATE ♥


ČESTITKE
Še enkrat iskrene čestitke vsem, ki so na ta dan naredili izpite (žal nas ni bilo veliko), posebej pa našim.... Hillu&Evi (192/46/41!!!) za enko ter Rudiju&Blažu za dvojko!!

Zdaj pa u lov za dvojkami JJ 

Slike iz državnega prvenstva

klik na sliko :)

Hvala vsem, ki ste prispevali slike!!!

Državno

Minuli vikend (1.4. - 3.4.2011) je v Varpolju potekalo 3. Slovensko odprto državno prvenstvo reševalnih psov in mi2 z Luno sva zbrali pogum in šli opravljat izpit R2J. Nisva bili uspešni, saj nama je pri iskanju zmanjkalo eno oblajanje markerja. Ampak pes je bil fantastičen! Spet nova izkušnja, nova znanja, kar je pa najbolj pomembno, obe sva uživali v delu in to šteje največ.

Tekmovanja se je udeležilo približno 80 tekmovalcev, od tega cca 35 v ruševini. Ker je bilo odprto državno prvenstvo, so se ga udeležili tudi tujci od Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov, Madžarov do Poljakov,.... in še kak bi se našel.

ISKANJE 
Sodnica: Astrid Laner
Točke: 102/200

V petek sva po časovnici ob 14:40h imeli iskanje. Vendar so časovnice nekoliko prehitevale, pa sva na vrsto prišli malo prej. Ruševina ni bila bog ve kaj, tudi iskano območje ni bilo veliko. Preiskati je bilo potrebno dva kupa ostruškov in kup materiala, ki je bil sestavljen iz različnih ivernatih plošč in palet.

Pred iskanjem mi je bilo znano (in tudi ostalim tekmovalcem), kje so bili skriti trije iskani markerji. Dva sta bila na kupu iverk, razdalja med njima je bila manj kot 10 m, eden pa je bil zakopan v kupu ostruškov.

Ker smo kar nekaj treningov preživeli na ostruških, sem Luno najprej poslala na kup ostruškov. Bila sem prepričana v delo mojega psa na ostruških, pa sem jo poslala na kup, kjer naj bi bil eden od markerjev. Punca ga je kaj kmalu imela v nosu in začela je na vso moč kopati. Lune na kupu ostruška nisem videla, slišala sem njeno cviljenje in vedela sem, da je blizu markerja. Potem pa lajež, počakam na 4 laježe in prijavim najdbo. Luna je ta čas, ko sem prihajala do nje kopala, vmes lajala, pa spet kopala. Odkopala je cca 0,4 m ostruškov in se dokopala vse do ivernate plošče, ki je še prekrivala markerja. Ful jo pohvalim in že v prvo mi je uspelo, da se ni več vračala nazaj k markerju.

kup ostuškov, kjer sva našli prvega markerja

Nato sem jo poslala proti ivernatim ploščam, ki ji na začetku niso najbolj dišale. Prav po Lunino je šla iskati lažji dostop na vrh. Ampak naposled je ugotovila, da ni druge, kot da se povzpne nanje. Ko je bila na vrhu je imela takoj v nosu markerja, ki je bil na desni strani. Če Luna, ne bi bila Luna, se ne bi dokopala do markerja. Pa se je punca zmuznila skozi vse palete in oblajala markerja od blizu, iz oči v oči. Po nekaj laježih prijavim najdbo in odhitim do nje. Ko sem prišla do palete izpod katere se je slišal lajež, Lune nisem videla. Ful jo pohvalim in kličem in kličem. Itak ni hotela takoj priti k meni, ko pa je želela igračo od markerja. Ko je le smuknila ven (premakniti sem morala 3 palete), sem jo z odločnim "išči" in "kje so barabe??" poslala na levo stran, na vrhu plošč.

Odločno je šla, brez vračanja proti desnemu - že najdenemu. Ko sem hodila navzdol po kupu, nazaj na izhodišče sem bila prepričana, da bova imeli zunaj še tretjega markerja. Iz njenega obnašanja je bilo namreč razvidno, da ima markerja v nosu. Ampak potem je šla punca nazaj na desni grob lajat na markerja, ki ga je že našla, spet iz oči v oči. Najbrž je Luno zmotilo, da sta markerja bila tako blizu skupaj in pa, da je bil desni marker, do katerega je lahko prišla veliko "lažji", kot tisti na levi strani, ki je bojda bil 4 m globoko pod paletami.

Izkazalo se je tudi, da Lune nisem znala najbolje odvoditi in ji pomagati, da bi šla nazaj oblajat zadnjega markerja. Moje neizkušnje so naredile svoje - bolj se posvečam šolanju psa, kot šolanju vodnika (mene). Mah, ničesar ne obžalujem, sam da je pes fajn, jaz pa rabim nekaj več izkušenj, da bom znala izkoristiti vse Lunine sposobnosti.

Luna je šla potem še enkrat oblajat desnega markerja (skupaj 3x), žal je potem nisem več spravila na kup, na levo stran. Vendar je delala intenzivno slabe pol ure z jezikom do tal. Po pretečenih okrog 26 minut, sva nehali z iskanjem (na razpolago sva imeli 30 minut).

Najino celotno iskanje je zadostovalo za 102 točke. Sodnica je zelo pohvalila Lunino prvo najdbo (bila je tudi ena izmed redkih psov, ki je našla markerja v ostruških), ne zadovoljna pa je bila z mojim delom - da premalo pomagam psu. Ahja, nimam še filinga kaj se sme na izpitih in kaj ne. Na treningih ponavadi delamo tako, da je pes čim bolj samostojen....


POSLUŠNOST 
Sodnik: Vilem Babicka
Točke: 43/50

V soboto sva ob 11h imeli poslušnost. Kljub temu, da sva prejšnji dan že padli iskanje, je bilo kar nekaj treme. Ampak to tiste pozitivne, pa malo zmedenosti pri češkem sodniku, drugače je bilo vse OK.

Zelo zadovoljna sem s celotno poslušnostjo, čeprav bi prosta vodljivost meni bila ljubša, če Luna ne bi malo zaostajala za mano. Ampak lepo počasi... prvič sva dobili na poslušnosti več kot 40 pik in na to sem zelo ponosna. Najini poslušnosti sva dodali dve vaji, ki sta bili ocenjeni z visoko oceno in to sta plazenje in stoj v gibanju.

Končno sva tudi na izpitu pokazali, da se Luna zna plaziti. Plazenje imava že nekaj časa narejeno na treningih, na izpitih pa je vedno šlo nekaj narobe. No, tokrat pa je na povelje "DOL" in "LISICA" plazila celih 10 m, brez dodatnih povelj in brez vstajanja. Juhuhuuuu! Plazi se le malo v klin.
Stoj v gibanju je tudi bil super, prvič na izpitu. Prostor in sedi v gibanju imava že nekaj časa narejena, samo tokrat se je pri sedi, malo po tem, ko sem se obrnila proti njej, ulegla. Prostor pa super.
Aport je bil tudi kar ok, čeprav je namesto, da bi bila v osnovnem položaju stala, a čakala na moje povelje "drži". Prinesla ga je tudi kar dobro, vendar se je usedla en meter pred mano. Še malo več treninga, pa bo tudi ta vaja na izpitu boljša.
Vaja naprej spet sanjska, odlaganje pa tudi. Čeprav jo je pri ležanju nadvse vabil metuljček, ki je letel v njeni bližini, hihi.

sprostitev na koncu poslušnosti s trikcem "JUHU" (foto: HK)

končna ocena (foto: HK)

OVIRE 
Sodnik: Gerd Thanner
Točke: 44/50

Ovire so bile na programu prav tako v soboto, ob 15h. Večino vaj je opravila super, kot ona zna. Nekaj težav je imela na začetku lojtre in med deteširanjem. Vendar sva vse skupaj dobro izpeljali in zadostovalo je za 44 točk. Spet zadovoljna z najinim delom.

Na koncu naj še omenim, da je bil od vseh prijavljenih tekmovalcev za iskanje v ruševini pozitiven le eden, in sicer Poljak. Pozitiven pomeni, da je na vseh disciplinah dosegel 70% možnih točk. Mi2 sva med "LUCY LOSERji" bili sedmi. Čestitke vsem tekmovalcem, tako uspešnim, kot manj uspešnim!

KLIK do slik

Slike iz izpita v Logatcu

Klik so slik;)

Padec na PO1

Žal nisva naredili iskanja na najinem prvem izpitu PO1. Še doma sem si rekla važno, da narediva iskanje, ostalo pa bo, če bo. Pa je bilo ravno obratno. Dobro sva naredili na poligonu, sploh ovire, kjer sva si prislužili 43 točk:D! Sicer sem pa tudi z njenim iskanjem zadovoljna, je pač bilo težko. Lunin nos je delal celih 15 minut... pa lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti;)!

Celjska udeležba je štela 6 članov, od tega trije "delavci" in trije navijači; Eva, Zoran in jaz smo opravljali izpite, Tamara, Grega in Darko so navijali. Iz Celja smo se odpravili okoli 5h, kjer smo se na poligonu napakirali v kombi civilne zaščite, psi pa so bili v prikolici namenjeni prevozu psov. V Logatec smo prišli malo pred 7h, kjer nas je tudi že čakala naša Mojca, ki je prav tako opravljala izpit. Najprej smo se prijavili v planinskem domu, kjer so nas lepo pogostili. Sledil je povratek na poligon, kjer smo z zanimanjem spremljali poslušnost Loka in Zorana. Zelo lepo sta delala in prislužila sta si lepo število točk. Nato pa hitro proti gozdu, kjer je potekalo iskanje.
Ker sva tukaj enkrat že trenirali, sem vedela, kaj pričakovati od terena, vendar si nisem predstavljala, da bojo na enkah dali markerja v prvo in zadnjo linijo (čisto na začetku in na koncu). Prvega sva pač spustili, za zadnjega pa je zmanjkalo energije. Tako nisva našli nobenega markerja:(. Luna je sicer res lepo pregledovala teren, lahko sem jo usmerjala. Včasih se le ni dovolj oddalila, zaradi vrtač in gostega šavja na nekaterih mestih. Pa še nič ni pihalo, da bi bila zadeva malo lažja. Vmes sem jo tudi nekajkrat poklicala k sebi, da sem jo še malo napumpala, potrepljala po rebrcih, jo vprašala, "kje so barabe?" in spustila naprej iskat. Prav smilila se mi je, ker je dajala vse od sebe, markerja pa ni in ni bilo. Proti koncu, na 150 m je sicer še vedno delala, le oddaljevala se je med 20 in 30 m, malo ji je pa tudi dol padlo, ko ni bilo markerja. V zadnjih 50 m je bil levo in desno klanec in Luna ni šla do vrha, da bi v nos dobila zadnjega markerja. Pa je bil izkupiček najdenih markerjev nič. Sodnik naju je pohvalil, da sva naredili dober vtis, vendar da ne ve, ali Luna res išče ko teče, ali se rada preganja po gozdu. No, jaz vem, da Luna dela, je pač malo hitrejša labradorka. Res urnk teče, najbrž se pozna, da se druži z borderji;)! 100x hvala Tamari, ki naju je spremljala med iskanjem in nama na 100 m, ko se mi je zdelo, da sva enega markerja spustili in ne bo nič z izpitom rekla: "super sta, dober delata!". In to mi je važno, moj pes dela! Na koncu sem si sicer mislila, fak "kire luzerke sva", ko nisva našli nikogar, vendar so črne misli takoj izpuhtele, ko sem pogledala Luno in malo bolj pomislila, kako sva delali. Sva pač imeli smolo. Tudi razmere niso bile dobre, ni pihalo, čuden pritisk je bil, tudi drugi psi so imeli težave. Ta dan sta iskanje na enki (in potem celoten izpit) naredili od 8 parov, le Maja z Ajšo, za kar jima še tu iz srca čestitam!

Po iskanju je sledila pavza, v planinskem domu nas je čakal ričet, potem pa poligon. Poslušnost nisva delali v paru, kot je to običajno, ampak smo delali 3 (to se nama je zgodilo tudi na izpitu v Celju). Najprej je delal Vozek, Hill je odlagal, mi2 sva čakali ob poligonu. Nato sva mi2 odlagali, Eva je delala, Vozek je čakal ob poligonu, potem sva mi2 delali in je Vozkov pes odlagal, Eva je čakala ob poligonu. Kar komplicirano se tole sliši, vendar ni. Luna je odležla, pa čeprav je delal njen prijatel, je pa bila vmes iztegnjena kot žirafa. Sploh, ko sem jaz šla v skupino in ko je Hill delal aport. Ampak je vzdržala, juhuhu;)! Nato sva vaje izvajali kar dobro, se pozna da nekaj vaj še nimava dodelanih. Ampak za Luno velja, kar se Janezek nauči, to Janezek zna, hehe. Tiste vaje, ki jih imava narejene naredi z odliko, tiste, ki še niso narejene jih naredi napol. Prosta vodljivost ji je dolgocajtna na kubik, prvo linijo naredi super, potem ji pa malo dol pade. Sedi in prostor v gibanju odlično, na stoj se je vsedla, palzenje je bilo spet malo slabše, ampak prislužili sva si nekaj pik. Na aportu je spet bila 0, saj je bil zadnja vaja in Luna si ga je spet vzela za nagrado in se poigrala z njim. Vajo naprej pa je spet naredila odlično. Sicer se je malo vlekla na tistih prvih 10 korakih poleg, ampak, ko sem ji rekla "naprej", se je izstrelila in kar takla je in tekla, dokler se ji nism zadrla prostor. Potem pa bučen aplavz iz publike, ki me je kar ponesel do moje babnce. Zadovoljna sem bila z najinim delom, čeprav sva si prislužili le 35,5 točke oziroma 35, kakor je sodnik zaokrožil.

Potem pa ovire, kjer je Luna pokazala iz kakšnega testa je. Vse vaje so bile ocenjene z odlično, le pri lojtri nama je sodnik odbil 0,5 točke in pri nošenju psa. Pri deteširanju pa sva si prislužili le 4 točke, saj sva imeli zaporedje miz spet naravnost, levo in desno. Pa ji tista naravnost še ni najbolj jasna in je zmedeno šla na desno mizo. Potem sem jo usmerila na levo in potem nazaj na desno. V tistem trenutku se mi je to zdela najboljša iddeja in zgleda da je bila prava, saj sva si vseeno priborili nekaj točk. Končen izkupiček je torej bil 43 točk:)! Bravo moj pes!!

Potem pa za zaključek malo norenja po travniku. Kljub temu, da nisva naredili izpita, nikakor nisem razočarna. Spet je bila tole nova izkušnja zame in za Luno. Izpit pa bo že narejen enkrat v bližnji prihodnosti;)! Kot že tolikokrat omenjam, važno da uživava v tem kar počneva!

Na koncu so nas organizatorji izpitov presenetili z darilcem, ki smo ga prejeli ob "odjavi" od izpita. Dobili smo 4 kg hrane trainer, nakj slastnih konzerv, priboljške, obesek za ključe,... kot bi dosegla dober rezultat na tekmi;). Tudi sicer so se organizatorji res potrudili in organizirali dobre izpite. Vse čestitke Logatčanom!!! Iskrene čestitke tudi vsem tistim, ki ste na težkem terenu opravili izpite, žal ni bilo veliko takih!!

Celjska druščina pa je žal neuspešen dan (vsi smo bile neuspešni "le" na iskanju) zakjlučila v piceriji Krištof ob slastnih picah, kjer ni manjkalo dobre volje in nasmejanih obrazov. Hvala Zoranu, ki je peljal kombi, ki je spet zmogel neverjetnih 85 km/h.

Luna = reševalni pes

Kot že rečeno, sva z Luno 9.10.2010 opravili najin prvi reševali izpit IRP-R1, ki pa definitivno ne bo zadnji, je pa vsekakor zeelooo sladek in dobra napotnica za nadaljnje delo:D!

Ta konec tedna so DVRPS Ljubljana (Društvo Vodnikov Reševalnih Psov Slovenije) organizirali IRO izpite (Internacionale Rescue Organisation). Kar pomeni, da so bili izpiti v mednarodni udeležbi, tako sodnikov kot tudi vodnikov. Veliko je bilo Avstrijcev, nekaj Hrvatov, Italjanov,... in nas Slovencev iz različnih "društev" (ERPS, KVRP in DVRPS). Izpiti so potekali od petka pa do nedelje na širšem območju Ljubljane, predvsem pa Iga. Približno 100 vodnikov se nas je s svojimi psmi potegovalo za izpite iz ruševine (IRP-R1 in IRP-R2) in izpite za iskanje pogrešanih oseb v gozdu (IRP-PO1  in RP-PO2). Nekateri pa so delali kvalifikacijo za svetovno prvenstvo. Imeli smo različne urnike, midve sva vse tri discipline opravljali v soboto.

7:10h POSLUŠNOS (sredi zamegljene zatravljane njive, med koruzo in pašnikom krav) 

sodnik: Kurt Schafar

   

krave in megla

Poslušnos sva delali prvi izmed vseh, na travniku pri Igu. Megla je bila tako gosta, da sem Luno komaj videla pri vaji naprej! Ne bom opisovala vsake vaje posebej, je pa Luna z odliko naredila nekaj vaj - sedi in prostor v gibanju, vajo naprej in odlaganje. Namesto stoj v gibanju, je sedela. Vaja aport je bila katastrofa (0 točk), saj si ga je Luna vzela za igračo in nagrado. Prav tako se je med to vajo streljalo, vendar s tem ni imela problemov. Malo se je pač sama sprostila ob tej vaji, če pa ni bilo nagrade takooo dolgo. Plazenje tudi ni naredila tako kot zna, sicer sva dobili nekaj točk. Plazenje se je izvajalo tik ob pašniku (med dvema koloma-zgoraj na sliki), kjer so Luno pozdravile krave in ji je bilo zelo neprijetno. Prosta vodljivost je tudi bila kar dobra, v skupini se ni zmenila za ljudi. Med prosto vodljivostjo so za motenje uporabljali motorno žago. Prislužili sva si 35 točk, od 50 možnih, kar je ravno zadostovalo za pozitivno oceno. Kljub napakam, sem bila zeeloo vesela, da je prva ovira do končnega izpita za nama in predvsem, da je bila pozitivna.


14:25h ISKANJE (zruški pri halah BTCja)

sodnik: Kurt Schafar

   

                          pogled na iskano območje

Ker sva v halah BTCja trenirali že nekajkrat (3x), se nisem preveč sekirala, kako bo izgledalo najino iskanje. Prepričana sem bila, da se bo iskalo pri/ob prvi hali, kjer je ob njej še kup neprijetnega materila. Vendar sem se zmotila. Ko je prišel vodija delovišča po naju in naju odpeljal tja daleč proti zadnjim halam, kjer so na desni strani bili zruški, prevrnjeni visoki bloki in en kup neprijetnega materiala, sem za sekundo nehala dihati. Moje misli: "Fak, a bo Luna šla tja gor?, Pa mnde ja ne bova ruknili?!" Vendar so črne misli, ob prijavi sodniku, odtavale daleč proč. Sodnika v njegovem nemškem jeziku nisem razumela skorajda čisto nič, pa mi je prijazen vodja delovišča vse lepo prevajal. Časa sem imela 15 minut, iskali sva dve pogrešani osebi, moje območje gibanja je bilo za trakom, Lunino pa po velikem kupu. Potem pa je sodnik že vklopil štoparico.

     

                   pogled na iskalno območje od strani

Odločila sem se, da bova iskali sistematično, od leve proti desni. Ker je skrajno levo, kamor sem jo poslala, bil kup razbitega stekla, mi je to sodnk pri končni oceni odštel za slabo, češ kam pošiljam svojega psa. Ampak Luna se ni porezala! Na začetko iskanja so tudi 5x ustrelili s plašilko, vendar Lune to ne zmoti. Takoj se je povzpela na najvišji blok in po ruševini se je sprehajala kot srnica;). Skakala je iz enega bloka  na drugega, ob tem pa temeljito šnofkala. Prvega markerja je imela zunaj po 2 minutah. Lajež ni bil zelo prepričljiv, saj je marker bil kar fejst zaprt, nakazovala ga je od zgoraj navzdol, stala pa je na lesenih deskah, ki so se malo majale. Vendar sem bila 100%, da marker tam je in najdbo prijavila. Ko sem prišla do mesta nakazovanja, sem vprašala markerja, če je ok, ta mi je pritrdil in iskali sva dalje, čeprav je malo vzrajala pri markerju, ker je čakala pohvalo in igračo. Kljub temu, da je marker ostal v grobu, sem Luno spravila do trdnih tal in jo poslala malo bolj desno.  Pogledam na uro, vidim, da je časa več kot dovolj, Luna pa izgine bog ve kam tam zadaj zruškov. Malo počakam, potem pa glasen in meni odličen lajež. Prijavim in drugi marker je bil zunaj po petih minutah in pol. Težko sem se prebila do nje, saj je kup bil res ogromen in težko prehoden. "Faaaak, baba moja, fantastična si!! Wau, kr konec je že?! Naredili sva!" A na moje presenečenje še ni bilo konec. Prijazna gospa iz DVRPSja mi na izhodišču pove, naj psa še ne privežem in naj sodnika vprašam, če moram še kaj storiti. In gospa je imela prav:). Sodnik piše, pa piše (sešteva in odšteva točke), midve čakava za trakom, v rokah držim oprsnico. Potem mi reče, naj jo pošljem še na določene bloke (slika spodaj). Ko to strorim, gre Luna veselo naprej iskat, v upanju da bo naslednji marker le imel igračo zanjo. Ko je iskala po bloku je sodnik rekel, da lahko zaključiva. Jaz jo pohvalim in pokličem k sebi. Bravo Luna, carica marica si!

    

         bloki, kamor sem morala Luno za konec usmerit

Sodnik je pohvalil njeno gibanje po ruševini in oddaljevanje od mene. Ni mu pa bilo všeč, da sem jo poslala po steklu, a kaj, ko ga nisem videla. Prvo oblajanje nama je ocenil za dobro, drugo prav dobro. Zaslužili sva 174 točk od 200 možnih:)!  Nato sem prosila eno od članic DVRPSja, da nama je naredila motivacijo, da je Luna končno prišla do tako željene igrače, potem pa igra in veselje, čeprav so naju čakale še ovire.

Moram še omeniti, da sem tik pred najinim iskanjem založila ključe od avta. Avto je sicer bil odklenjen, tako da sem vse stvari imela na dosegu roke. Itak sem jih panično iskala, potem sva prišli na vrsto za iskanje, sem to odklopila, po iskanju pa spet iskala ključe kot nora. Hvala Nadji, ki je bila pripravljena priti po naju oziroma je že bila na poti, da bi naju zapeljati na poligon delat ovire. Na srečo me je prijazen možakar, ki je gledal iskanje vprašal, če iščem ključe, ki jih imam na strehi avtomobila! Jooooj, trapa, trapa jaz!


16:00h OVIRE (poligon DVRPS)

sodnica: Jerneja Ternovec


Ovire sva delali takoj, ko sva prišli na poligon. Luno sem prej le peljala lulat. Delala je dobro, le lojtra in deteširanje sta bila majava. Na lojtri se je ustavljala in me čakala, na deteširanju pa se mi zdi, da jo je zmotil stožec, ki je bil tudi na izhodišču, ne samo na sredini "kroga". Pa se je punca 2x dotaknila stožca na izhodišču, ko pa sem jo poslala na pravi stožec, je šla na desno mizo. Ahjej, sm takoj vedela, da iz te moke ne bo kruha:(. Pa sva vajo zaključili z 0 točkami. Na srečo je na koncu bilo ravno zadosti za 35 točk.


Ni kaj, ta dan je bila sreča res na najini strani in naredili sva prvi reševalski izpit:D!!


ZAHVALA gre vsem, ki naju spremljate na tej poti. Predvsem članom našega društva, zaradi katerih sva danes to kar sva. Hvala vsem našim za markiranje v takšni in drugačnih razmerah, nasvete, opombe, nikoli dolgočasne reševalske debate,... Predvsem gre pa velika zahvala Tamari in Evi, ki sta najbolj verjeli v naju:)! Pa še mojemu dragemu, ki nama nikoli ne reče "fajn delajta" ali pa "razturajta", ampak le "UŽIVAJTA!"  in to definitivno počneva:)! 1000x hvala vsem!!

Luna je postala reševalka

Danes, 9.10.2010 sva z Luno opravili izpit RH-T/A (IRP-R/1) – izpit za psa reševalca iz ruševin 1. stopnje!! Ker je čas za slavje, bom kaj več napisala, ko bom mela čas... Le na kratko; iskala je fenomenalno, ker je imela oba markerja zunaj v 5 minutah in pol, sem jo morala še tretjič poslat iskat in ko je šla tja, kamor sem jo poslala in vklopla nos, je sodnik rekel, da lahko končam. Poslušnost in ovire sta bila pa na meji, da sem naredila. Ah, sam da je, vesela in ponosna fuuuullllll:D! 

"Piflarki"

Pa sva opravili prvi pasji izpit:)! Ni (še) reševalski, sva pa pod streho spravili B-BH, kar je pa tudi nekaj. Točke pri poslušnosti so bile fantastične in sicer 98:D. Izpit je sestavljen še iz testa, ki ga opravi vodnik in urbanega okolja, oboje sva, prav tako uspešno opravili. Pa lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti.

V soboto, 26.6.2010 so na našem poligunu potekali izpiti B-BH. Iz našega društva se nas je tega izpita lotilo 7 pogumnih parov. Od tega smo bile štiri reševalke; Eva&Hill, Tamara&Tia, Iva&Juna in mi2 in še trije pari, ki so letos hodili v osnovni tečaj k Tomiju. Na poligonu smo se dobili že ob 6:30h, sledila je kava s prigrizki in malo čez 7h teorija, ki smo jo odlično opravili, mislim da vsi 100%. Sledila je poslušnost. V paru sva bili skupaj s Tamaro & Tio. Po predstavitvi sodniku, so si najine vaje sledile takole:

ODLAGANJE
Ko sem jo dala na prostor, jo prevezala na povodec in šla nekaj korakov stran, je punca 2x zalajala in že sem mislila, "ojoj, baba stoji". Ko hodiš stran od psa in ga ne vidiš, se ti v glavi porajajo najrazličnejša vprašanja, a stoji?, sedi?, mnde pa ja leži!?. Na moje veliko veselje, ko sem se po 30 korakih delno obrnila proti njen, je punca ležala. Super, sem si mislila, zdaj mora le še vzdržati do konca. Medtem pa sta super lepo delo pokazali Tamara in Tia. Luna ju je budno opazovala, vendar se ni premaknila. Baba je odležala, kljub temu da je delala njena prijateljica in če je odležala pri njej, ni vrag da bo tudi takrat, ko bodo delali drugi psi. Juhuuuhuhu, sem bila vesela, ko sem hodila proti njej.

PROSTA VODLJIVOST S POVODCEM
Iz odlaganja sva šli na izhodišče, da bi začeli z ostalimi vajami. Medtem je bila Tia na odlaganju. Prosta vodljivost na povodcu nama ni povzročala težav, le obrati levo in desno, so se meni zdeli malo počasni. Povodec je bil pa ves čas ohlapen.

SKUPINA LJUDI
Iz sheme L pri prosti vodljivosti, moraš skozi skupino ljudi, ki jo sestavljajo štirje in se na mestu vrtijo. Luna se ni zmenila za ljudi v skupini, le bežno jih je pogledala. Prvič sva šli v skupino s povodcem, naslednjič brez in obakrat je super izvedla vajo (brez njenega pozdravljanja drugih ljudi).

PROSTA VODLJIVOST BREZ POVODCA
Sledila je še prosta vodljivost brez povodca in tukaj sva malo zaštrikali. Ne vem, a je imela v glavi, da bo vaja v gibanju in je malo upočasnila, ali ji je bila ta vaja že malo bedna, hehe. Najbrž je pa krivo tudi to, da na treningih nisem skoraj nikoli šla 2x celotno prosto vodljivost (s povodcem in brez), skoraj vedno le 1x, se mi je pač zdelo zadosti;), moja napaka. Po približno 35 korakih je upočasnila in me čudno gledala, potem pa prišla na mojo desno stran. Potem sem jo zvabila nazaj na levo stran in nadaljevali sva. Po obratu in hitri hoji - teku ji spet ni bilo čist jasno, kaj počneva. Amapk potem sva se sestavili in super nadaljevali. Pri tej vaji nama je sodnik odbil točko. Jaz bi nama odštela še kako, hehe.

SEDI V GIBANJU
Vaja je bila odlično izvedena, sploh nimam nobenih komentarjev, za naju sva naredili šolsko;)!

PROSTOR V GIBANJU
Tudi ta vaja je bila odlična! Ko sem jo poklicala k sebi, se je šus zapodila proti meni in nato lepo obsedela pred menoj. Edino osnovni položaj jo je malo zmedel. Čudno me je pogledala, češ, kaj prav delam??!! Tak, da sem jo morala še z ramo usmeriti. Pa je bila vaja ocenjena s slaba odlična, ali dobra prav dobra, ne vem točno. Odbitek je bil.

Skupno sva torej dosegli 98 točk, bravo mi2:)!


URBANO OKOLJE

V urbanem okolju se preverja, kako se pes odziva na okolico in najpomembneje, če je agresiven. Veliko smo hodili, sem in tja, vmes je pritekel mimo tekač, pa kolesar se je peljal mimo, šli smo tudi mimo prižganega avtomobila, mimo drugih psov, med drugim smo tudi privezali psa in se skrili za kombi,... Luna je pokazala le veselje do ljudi, agresije v njej pa itak ni!

Sledil je le še povratek nazaj na poligon, kjer smo se okrepčali s hrenovkami in pivskimi klobasami. Izpit smo opravili vsi, ki smo se ga udeležili, bravo mi in še enkrat čestitke vsem tudi tukaj!!

Ob najinem dosežku se moram zahvaliti nekaterim, ki naju spremljajo na reševalski poti. Najprej ne vem komu, najbrž tistemu tam zgoraj oziroma usodi, pač komur koli že, ki naju je z Luno pripeljal na naš poligon, k čudovitim ljudem našega društva. Potem Tomiju, ki naju je lani spremljal v osnovnem šolanju in ki si je v zdanjih 14 dneh vzel čas za BBH treninge. Pa Tamari, Evi in vsem članom našega društva, ki so pripomogli k temu, da sva danes to, kar sva:)!

Doma pa je Luna za nagrado dobila metersko bikovko!