- Magla svuda, magla oko nas,
- Iz daljine jedva cujno dopire tvoj glas.
V soboto in nedeljo 26. in 27.11.2011 sva se z Luno udeležili IRO izpitov v Zagrebu, ki so ga organizirali KOSSP Zagreb. Žal sva bili ponovno neuspešni na iskanjuL. Sama ruševina sicer ni bila težka, Luni so bili težko skriti markerji, pa je spet dva le obcvilila.
Časovnica mi že na začetku ni bila najbolj všeč, saj sem imela izpit dva dni, pa sem se oba dni vozila iz Celja v Zagreb (na lastno željo, lahko bi spala v Brežicah). Ampak nisem človek, ki bi se pritoževal... načeloma se ti prilagodiš časovnici oziroma izpitu, ne ona/on tebi. Mislim, da bi se tega lahko zavedal še marsikdo drug, pa odjavljanje od izpita tik pred zdajci,... ampak to je že druga tema.
sodnik: Patrik Corpataux (CH)
sobota, 8:40h
4 MARKERJI:
1 oblajan
2 obcviljenja
1 ne najden
Pred iskanjem nisem imela velikih pričakovanj. Vedela sem, da so to IRO izpiti in iskanje definitivno ne bo lahko. Pri prijavi sodniku me je takoj čakal šok, saj je rekel da je "20 victims". WTF?? V resnici se je iskalo 4 markerje (jaz sem bila prepričana, da so le 3), to sem zvedela na koncu pri avtu, od naših ERPS, saj sta pred mano iskali Kaja in Sila.
Luna je prvega markerja imela v nosu že pri prijavi sodniku, tako da ga je hitro našla. Potem je delala lepo, lepo se je gibala po ruševini. Enega markerja je dobivala v nosu zunaj podolgovate hiše. Ko sem jo poslala v hišo ni dobila nič in vračala se je nazaj na okno in cvilila. Sodniki mi je na koncu dejal, zakaj nisem tega obcviljenja prijavila, da bi mi ga priznal. Saj je bil marker 1,5 m stran, v WCju, ki je bil naložen z gumami. Ma ja, kako naj jaz vem, da lahko prijavim cviljenje psa. Sej sem vedela da je blizu markerja, sam ne moreš to prijavit. Oziroma pri tem sodniku očitno lahko. Drugo cviljenje je bilo na neprijetnem materialu, kjer je bil marker na višini. Mislim, da je to bila Luni čudna situacija in ni razvozljala, da je marker nekje na višini. Četrtega pa sploh ni dobila v nos.
Luna je prvega markerja imela v nosu že pri prijavi sodniku, tako da ga je hitro našla. Potem je delala lepo, lepo se je gibala po ruševini. Enega markerja je dobivala v nosu zunaj podolgovate hiše. Ko sem jo poslala v hišo ni dobila nič in vračala se je nazaj na okno in cvilila. Sodniki mi je na koncu dejal, zakaj nisem tega obcviljenja prijavila, da bi mi ga priznal. Saj je bil marker 1,5 m stran, v WCju, ki je bil naložen z gumami. Ma ja, kako naj jaz vem, da lahko prijavim cviljenje psa. Sej sem vedela da je blizu markerja, sam ne moreš to prijavit. Oziroma pri tem sodniku očitno lahko. Drugo cviljenje je bilo na neprijetnem materialu, kjer je bil marker na višini. Mislim, da je to bila Luni čudna situacija in ni razvozljala, da je marker nekje na višini. Četrtega pa sploh ni dobila v nos.
 |
| (FOTO: vir FB - KOSSP Zagreb) |
To je to, Luna je spet delala lepo 20 minut, pol pa ji je malo dol padlo in sva nehali z iskanjem. Iskano območje ni bilo veliko, tudi vodnik je imel veliko prostora za gibanje. Tako da bi/so izkušen pes lahko našel vse markerje v 15 do 20 minutah brez problema. Luna pač ni znala rešiti situacije v kateri se je znašla.
POSLUŠNOST
točke: 41/50
sodnik: Joop Meiljier (NL)
nedelja, 8:15
Poslušnost sva izvajali skupaj s Kajo in Silo. Žreb je, na moje veselje, določil, da delava prvi, vaje pa so si sledile APORT, PLAZENJE, PROSTOR, STOJ, PROSTA VODLJIVOST, SEDI in VAJA NAPREJ. Tokrat sem bila zelo zadovoljna z Lunino energijo in delom. Kar pač nimava dodelano, še ostaja nedodelano, vendar se na treningih trudiva popraviti še določene pomanjkljivosti (obrate, prihod do mene,...). Veselilo me je, da so bile vse vaje v gibanju pravilno izvedene in da je prosta vodljivost bila spet nekoliko boljša.
 |
| brrrr je mrzl (FOTO: Nevenka) |
Tokrat bi lahko imele še malo več točk, če bi šli zjutraj povaditi vajo naprej (bi punca malo dlje odlaufala), pa če bi jo sprehodila mimo poligona, ko se je slišal čuden zvok iz megafona tudi ne bi bilo slabo. Jaooooo... med prosto vodljivostjo se je streljalo in isto časno se je iz megafona slišalo rjovenje medveda (v resnici je bila posneta motorna žaga, ampak slišalo se je rjovenje). Luna se je "ustrašila" rjovenja in je pogledala nazaj in malo zaostala za mano, ampak je takoj lepo nadaljevala. Sodnik je kasneje rekel, da je občutljiva na strel ≈ ja pa ja, Luna pa že ne.
Napako sem naredila pri aportu, kjer je spet zadnjih nekaj metrov čisto upočasnila, pa sem stopila korak nazaj in mislim, da je zaradi tega bila vaja ocenjena z nulo, sam nisem sigurna.
Kljub vsemu, zelo zadovoljna z Lunico. Zdaj pa naučit iz prostor v stoj, pa popravit napake, ki jih imava, pa bova redy za nov pravilnikJ.
OVIRE
točke: 46/50
sodnik: Pavel Sabacky (SK)
nedelja, 12:00
Ovire sva šli še potrenirat, kaj kmalu po poslušnosti. Luni je kar pametno prej pokazati vse ovire, da se punca psihično pripravi nanje (oz jaz, hihi), najbolj važne pa so lestev, preskok, neprijeten material in deteširne mize.
Na izpitu je, do deteširnih miz vse opravila z odliko (dobesedno), bravo bejba... zaporedje miz sva imeli LEVA, NARAVNOST in DESNA. Žal ni šla na mizo naravnost, tako da sva tukaj zgubili tri točke, eno točko pa sva izgubili še pri prenosu, kjer je Luna bila tako vesela, da je med ljudmi, da je, ko bi morala steci nazaj do mene, veselo stekla do sodnika, pa nazaj do tistega, ki jo je nosil in potem do mene (na samo eno povelje), hehe.
Poslušnost in ovire so že nekak rituali in ni več tiste panike, da bi se bala, da bi padli izpit zaradi tega. Pri iskanju pa rabiva kilometrine in treningov predvsem na drugih ruševinah. Malo več zaupanja rabim tudi v sebe, pa bo. Drugo leto pa nov pravilnik in novim zmagam naproti J!!
Na izpitu je, do deteširnih miz vse opravila z odliko (dobesedno), bravo bejba... zaporedje miz sva imeli LEVA, NARAVNOST in DESNA. Žal ni šla na mizo naravnost, tako da sva tukaj zgubili tri točke, eno točko pa sva izgubili še pri prenosu, kjer je Luna bila tako vesela, da je med ljudmi, da je, ko bi morala steci nazaj do mene, veselo stekla do sodnika, pa nazaj do tistega, ki jo je nosil in potem do mene (na samo eno povelje), hehe.
Poslušnost in ovire so že nekak rituali in ni več tiste panike, da bi se bala, da bi padli izpit zaradi tega. Pri iskanju pa rabiva kilometrine in treningov predvsem na drugih ruševinah. Malo več zaupanja rabim tudi v sebe, pa bo. Drugo leto pa nov pravilnik in novim zmagam naproti J!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar