Pa sva doživeli prvi krst na preizkušnji za uvrstitev v območne enote reševalnih psov. Žal nisva bili v nobeni od treh disciplin pozitivni (več kot 70%), vendar sem klub temu zadovoljna z najinim delom. Luna je blestela na ruševini, potem je pa žal zmanjkalo izkušenj in motivacije, da bi kaj več naredili na ovirah in na iskanju v gozdu. Sem pa res uživala cel dan, kljub deženvnemu vremenu, je bilo zelo sproščeno vzdušje, nič napetosti in res sva uživali!
Moram pa že v uvodu pohvaliti Tamaro in Tio, ki sta že na svoji prvi preizkušnji opravili kvalifikacijo, kar pomeni, da sta našli tako v gozdu, kot v ruševini vse 3 markerje, bili pa sta tudi več kot odlični na ovirah. Super, noro, fajn
:D! Ful sem vesela zanju tudi zato, ker sta s tem dokazali, da sta že davno zreli za izpite prve in tudi že druge stopnje, a se žal zaradi streloplahosti ne moreta dokazati. Vendar sta na dobri poti, da tudi to odpravita!! Tudi Hill in Eva nista veliko zaostajala in sta pokazala res odlično delo!
Pa nazaj k nama
;)! Zjutraj sem malo pred 8h bila na Zagorskem društvu, kjer sem se prijavila in dobila ocenjevalni list. Kmalu za mano sta prišli še Eva in Tamara, ki sta prvi zjutraj opravljali ovire in jih obe pozitivno zaključili. Mi2 pa sva se odpravili proti SVEJi, kjer naju je ob 9:15h čakalo iskanje. Prbližno sem vedela, kako izgleda "ruševina" v sveji, saj sem tam že nekajkrat markirala. Ko sem prišla do izhodišča iskanja, sem se zavedala, da bo potrebno res veliko preiskati. Mah, kar bo, pa bo sem si rekla. Območje mojega gibanja je bilo v "krogu" s premerom okoli 10m, Luna pa je morala preiskati prostor okoli in okoli mojega kroga, s tem da se je morala oddaljevati od mene tudi za več kot 60 m. Časa sva imeli 20 minut, iskali sva 3 markerje. Naj omenim tudi to, da Luna ni še nikoli v svojem tako kratkem pasjem življenju iskala več kot 10 minut. Pa sem jo usmerila proti kupu, kjer je bil privezan pes pasme parson, kot (zelo) moteči faktor na ruševini. Mislila, sem, da ga bo Luna opazila in šla mimo njega. Pa je punca zgleda da dobila v nos markerja in se napotila proti njemu, psa sploh opazila ni, ko jo je le ta presenetil. Najboljša pot do markerja pa je žal bila mimo tega psa. Pes se je zapodil v njo in jo celo šavsnil. Itak Lune nisem več spravila tja. Kasneje mi je tudi vodija delovišča povedal, da sva imeli tam markerja! Pa sem jo usmerila na kupe hlodov, kjer je takoj imela v nosu markerja in ga solidno oblajala. Potem sem jo kar nekaj časa pošiljala naokoli. Meni se je zdelo, da dobro preglejuje okolico. Naposled je šla v objekt, ki ni bil v iskanem območju. Vendar se mi zdi, da je iz tistega kupa ostruškov, ki so bili pod streho, dobila v nos naslednjega markerja, ki je bil tik ob tej zgradbi, zaprt v paletah. Nekajkrat je zalajala, jaz sem nadbo prijavila, potem je utihnila in iskala še boljšo pot do markerja. Sodnik me je ustavil, pa smo čakali na njen ponovni lajež. Spet se je vklopil in lajala je še bolj prepričljivo. Ko sem šla pogledat, kje je, so ven štrlele le zadnje noge, saj se je prerinila skozi malo luknjo tik do markerja. Super! Dva markerja sva imeli zunaj, le eden je še manjkal. Na vsak način sem jo hotela usmeriti na kupe pri psu, vednar se je za vsako obrnila drugam. Zato je tudi sodnik ocenil najino usmerjanje za slabo. Mah, kaj pa daje psa in markerja na tako mesto
;)! Vedla sem, da je preiskala skoraj celotno iskalno območje, le tega kupa ne. Pa sem iskanje zaključila kako minuto pred koncem. Jaz sem bila zelo zadovoljna z njenim delom, sploh da je 20 minut intenzivno iskala z nosom gor in šnofkala naokoli. Tudi oddaljevala se je dobro in mislim, da se je tudi dobro gibala po ruševini, čeprav se sodniku ni zdelo tako. Kar veliko nama je odbijal in na koncu sva si prislužili 58 pik od 100! Vmes se je tud prvič med iskanjem pokakala
:(.
Sledile so ovire, kjer sem vedela, da bojo problemi z gasilsko lojtro in preskokom čez bazenček. In res je bilo tako. Povzpela se je čez leseno lojtro, nato pa ustavila pred gasilsko, malo sem jo vzpodbujala, da bi šla naprej, pa ni. Pa sem jo dala dol in nadaljevali sva z vajami. Vse je opravila super, do preskoka in plazenja. Preskočla ni bazena, pa tudi plaziti se ni hotela, pojma nimam zakaj, pa imava plazenje kar lepo narejeno. Tako sva si tudi na ovirah prislužili 58 točk od 100. Dober, da se ni plazla, če ne bi imeli 68 točk in bi nama do kvalifikacije zmanjkalo 2 točki, hihihi malo heca.
Po kosilu sva imeli še iskanje v gozdu. Že ko sva se pripravljali, sem opazila, da Luna ni tako naspidirana, kot je bila pred iskanjem v ruševini. Ker je bilo območje mojega gibanja 400 m po makadamski cesti, Luna pa se je morala gibati še 25 m levo in 25 m desno, se nisem na nobenem mestu preveč zadrževala. Luno sem pošiljala levo in desno ob potki, vendar se žal ni dosti oddaljevala od mene, da bi dobila v nos prva dva markerja, ki sta bila na prvih 70 m od izhodišča. Tako je Luna potegnila ven le zadnjega markerja, ki je bil na 150 m. Malo smole sva imeli tudi z vetrom, saj je pihalo od izhodišča proti zaključku. Če bi hodili v nasprotni smeri, bi morebiti Luna s pomočjo vetra lažje dobila v nos markerja. Žal so moje neizkušnje naredile svoje, pa tudi Luna ni vajena 2x dnevno iskati po 20 minut. Ampak kljub temu sem zadovoljna z najinim delom. Ker je sodnik odbijal dvojne točke, če nisi našel vseh markerjev, sva si prislužili le 18 točk. Je bilo najprej napisano 48, potem pa čudni odbitki in pristali sva na 18. Kdo bi se sekiral
;)!?!
Preizkušnjo so od naših, poleg Tamare in Tie uspešno opravili še Zoran z Lokom in Polona z Jonom. Iskrene čestitke še tukaj!! Drugim je žal zmanjkalo zelo malo. Je pa tole preverjanje pokazalo, da gremo z delom na treningih našega društva v pravo smer in smo na dobri poti, da drugo leto pokažemo še več!
