Preizkušnja za MERP (2.del)

Kot sem že omenila v eni izmed prejšnjih objav - Preizkušnja za MERP (1.del) sva se z Luno 28.10.2012, eni izmed 37 reševalnih parov udeležili omenjene preizkušnje v Kamniku (polovica reševalnih parov je imela preizkušnjo 3.11.). Zaradi sneženja in zasneženih cest smo z delom malce zamujali. Jutranji zbor, ki je bil predviden za 6. uro zjutraj, je zamujal za cca pol ure. Takrat sta nas vodji MERPa, Baučar in Bručan seznanila s potekom dela. Vse kar smo potrebovali za delo in eno dnevno preživetje, smo vzeli s seboj v nastanitven kontejner, ki je ta dan bil naš skupen dom. Od tod pa nas je Baučar posamično klical za delo, po postaji. Vsakič, ko nas je poklical, smo šele pri njem izvedeli kaj bomo počeli; ali bomo zgolj pisali kakšen test ali bomo iskali, delali ovire,... Skratka k njemu smo vedno prišli v polni bojni opremi (s čeladami, nahrbtniki, s psom, v primerni obutvi, v zaščitnih oblačilih, z vrvno tehniko,...) in z enim velikim vprašanjem, le kaj nas tokrat čakaJ. 

ISKANJA 

Iskali smo na treh različnih deloviščih, kjer sta bila skrita dva markerja. Tega sicer med preizkušnjo nismo vedeli, smo pa tekom dneva predvidevali da sta skrita po dva markerja na vsaki ruševini. Časa za iskanje smo imeli na vsakem delovišču 15 minut. Delovišča so bila sestavljena iz nekakšnih kupov gradbenih ostankov, do tega so prevladovali betonski bloki, veliko pa je bilo tudi železa.
Najina iskanja in ostalo delo (ovire, PVP,...), si je sledilo nekako takole:

Baučarjeve rezidenca. 

Ruševina C 127/200

Najino prvo iskanje je sodil Andrej Stanovnik. Območje iskanja je bilo srednje veliko, bilo je v obliki pravokotnika, vodnik pa je bil omejen z gibanjem v obliki črke L. Luna je na tem delovišču sicer oblajala oba markerja, vendar je drugega nakazovala na višino, bil pa je pod nekakšnimi železnimi "deskami". Če bi se sama malo bolje znašla in jo poslala "skozi" pod te železne "deske", bi se morda uspela priplaziti do markerja. Ampak, ona je bila 100%, da je marker na višini.

PRVA MEDICINSKA POMOČ 32/50

Hmmm, glede na to, da imam opravljen izpit za Bolničarja, nisem pričakovala ne vem kakšnih zapletov pri opravljanju tega dela preizkušnje. Ampak ponovno se je namesto praktičnega dela, preverjala teorija, ki je bila roko na srce, kr neki. Vprašanja so bila še nekako razumljiva (pa še to ne vsa), odgovori za obkroževati pa dvoumni. Še izpitne pole za Bolničarja so bile bolj razumljive in še vseeno na nekem višjem nivoju znanja, pa sem le te opravila z odliko. Ahja, se mi zdi da so bili rezultati bolj odvisni od sreče pri izbiri "pravilnega" odgovora, kot pa od samega znanja.

Ruševina A 196/200

Glede na število točk, ki sva jih dosegli na tej ruševini, bi lahko rekla, da sva z njo opravili v smislu "veni, vidi, vici" J. Sodil nama je Matjaž Zanut. Na tej ruševini je Luna našla oba markerja, res je dobro delala in lepo lajala. Taktika iskanja je bila sledeča, najprej sem pustila Luni da gre sama tja, kamor jo vonj ponese (grobo iskanje), le to ji je prineslo prvega markerja, v zadnjem delu ruševine. Naposled sem jo malo bolj usmerjala (fino iskanje), pa ji je to prineslo drugega najdenega markerja. Ker nama je ostalo še dobrih 5 minut časa, sem jo še malo pošiljala, pa je ponovno nalajala tistega, ki ga je našla drugega. Ker se je lajež najprej slišal drugje, sem najprej pomislila, da ima tretjega markerja (na preizkušnji namreč nismo vedeli koliko markerjev je skrito), pa sem jo še pustila nekaj časa lajati, jaz sem zelo pozorno poslušala in prišla do zaključka, da ponovno laja na drugega markerja in prav sem imelaJ.

V kontejnerju - brrrrr je bilo mrzlo!

INSARAG SMERNICE 75/100

Tu je sledilo tisoč in eno vprašanje Bavčarja o INSARAG smernicah in označevanje ruševin po teh smernicah. Bistvenega pomena so bila vprašanja, ki jih postaviš, preden se lotiš iskanja, na kaj si pozoren, kaj storiš po iskanju,... skratka zanimivo in poučno!

OVIRE 79/100

Prav smešno mi je bilo iti na delovišče z ovirami. V polni bojni opremi za iskanje, se je Luna sama pripravljala na iskanje - strastno je vohala v smer kamor sva hodili. Namreč ovire so bile postavljene blizu ostalih delovišč za iskanje in od daleč so ovire izgledale, kot delovišče za iskanje, ampak ni bilo tako. Prva vaja je bila tunel, sledil je prevoz psa v samokolnici, potem pa en sklop večih ovir na eni oviri, ki je bila sestavljena iz aluminijaste lestve, hoje po ozkem delu na višini, prehod preko mreže, nekakšnih mostov, potem obratov in na koncu seskoka iz ovire. Luna je malo zablokirala sredi aluminijaste lestve, ko se je le ta začela na vso moč tresti. Ko se je Luna umirila, se spravila k sebi in z nekaj moje besedne vzpodbude je nadaljevala. Načeloma je vse ovire premagala, le na koncu ni skočila iz ovire, ampak se je k meni vračala po "mostu". Ahja, kdo bi ji zamerilJ.

PRVA VETERINARSKA POMOČ 50/50

Ta preizkus se je, prav tako kot PMP izvajal pisno. Vendar so bila vprašanja zanimiva, odgovori za obkroževanje logični in razumljivi. Res lušten test, ki je iskal znanje, ne neznanja.

...

Ruševina B 125/200

Najino zadnje iskanje sva opravljali v sneženju in v mraku. Od dopoldneva naprej ni več snežilo, je pa ponovno začelo naletavati tam okoli 17. ure. Na tem delovišču nama je ponovno sodil Matjaž Zanut. Luna je kaj hitro našla prvega markerja, z drugim pa ni imela ravno sreče. Imela ga je v nosu, saj je tipično po njeno cvilila, vendar ga ni mogla točneje zlocirati. 2x je celo padla iz kupa železja, ko je hotela priti bližje vonju. Kljub ne najdenemu oziroma neoblajanjemu sem zadovoljna z njenim delom, bila je naspidirana, iskala je kot da se ji ne bi že cel dan na polno dogajalo.

VRVNA TEHNIKA 98/100

Pred vrvno tehniko sem imela nekaj malega strahu, saj nisem ne vem kako spretna z vozli, druge stvari še nekako zlaufajo. Ampak na tokratni preizkušnji smo se morali pripraviti "le" na transport s helikopterjem, skupaj s psom seveda. A helikopterja žal ni bilo od nikoder.

Najina preizkušnja je trajala tam nekje od 18. ure, ko sva preizkušnjo zaključili z vrvno tehniko. Skupno sva dosegli 782 točk, od 1000 možnih in se nisva uvrstili v MERP, kjer je prostora le za 12 vodnikov s svojimi psi oziroma 15 z rezervami. Preizkušnja je bila meni zanimiva, spet sem se naučila nekaj novega, pes je delal fajn, pač ni šlo za kaj več.