Tako kot je že v navadi, se kmalu po preizkušnji za Območne enote zberemo vsi člani Območnih enot na skupni "vikendaški" vaji v Gotenici. Letošnja izjema je bila le to, da so se nazivi PES REŠEVALEC, VODNIK REŠEVALNEGA PSA in drugih priznanj podeljevali kar v Gotenici, namesto na zadnji skupni vaji pod Storžičem. Nekaterim je bilo to bolj, drugim manj po godu.
Žal se je Luna v soboto, že navsezgodaj zjutraj poškodovala, tako da ona od Gotenice ni imela nič, razen poležavanja v avtuL. Zato sem se tudi odločila, da jo v soboto zvečer mahneva domov, po svečani podelitvi priznanj.
Z Evo sva prišli v Gotenico v petek okoli 17. ure, prvič tako zgodaj, od kar hodim v GotenicoJ. Po nastanitvi v hiški 25 in večerji, smo imeli uvoden govor in predavanja v učilnici. Šli smo čez test o prvi pomoči ponesrečencev, ki smo ga reševali na sami preizkušnji - neke tople vode nismo odkrili. Potem sta nam še Nina in Tonja predavali o boleznih, ki se lahko prenašajo iz človeka na psa in obratno.
Sobotna vaja je bila na papirju zelo dobro zasnovana s strani organizatorjev, a žal je malo spodletelo pri sami izvedbi vaje in delu na terenu. Jaz se nisem pritoževala, saj sem imela psa zaprtega v avtu, sicer sem se pa na takih vajah do sedaj že naučila, da si ga moraš vzeti na izi, ker pač velikokrat traja, da se premaknemo iz baze na sam teren in na delo. Velikokrat za to niti niso krivi organizatorji ampak tisti, ki se prijavijo na vajo, pa jih potem ni in imajo razpad skupin,... postavitev baze, vzpostavitev zvez, pa tudi ni mačji kašelj. In potem pač trajaaa.
V soboto zjutraj smo se ob 8. uri dobili v učilnici, kjer nam je Blaž predaval o orientaciji, Tilen pa o GPSih in njihovi uporabi. Zelo dobra napotnica za nadaljne delo na terenu, kjer pa se je malo sfižilo. Plan je bil, da gremo vsak posamezno s svojim psom v lov na markerje s pomočjo točk in "trekov" na GPSu dopoldne, popoldne pa bi naj delali nekaj drugega. Žal se je vse skupaj zavleklo in vse kar smo v soboto počeli je to, da si enkrat šel na teren s psom in GPSom za cca slabo uro (nekateri so bili na terenu tudi dlje). Ker je Luna bila v avtu zaradi šepanja na sprednjo levo nogo, sem delala skupaj z Evo in Hillom. Mi2 sva se, vsaka s svojim z GPSom dobro znašli, Hill pa je tudi našel oba markerja in na srečo nobenega medvedaJ.
Po večerji je sledila analiza dela za ta dan, potem pa podelitev različnih priznanj. Z Luno sva mi letos prigarali naziv VODNIK REŠEVALNEGA PSA. Wohoooooooo ponosna na ta naziv, bravo Lunica in jazJJJ.
 |
| Čakanje na Evo, da pride po naju. |
Z Evo sva prišli v Gotenico v petek okoli 17. ure, prvič tako zgodaj, od kar hodim v GotenicoJ. Po nastanitvi v hiški 25 in večerji, smo imeli uvoden govor in predavanja v učilnici. Šli smo čez test o prvi pomoči ponesrečencev, ki smo ga reševali na sami preizkušnji - neke tople vode nismo odkrili. Potem sta nam še Nina in Tonja predavali o boleznih, ki se lahko prenašajo iz človeka na psa in obratno.
 |
| Naši novi flisi, ki smo si jih zaslužili po uspešni organizaciji tabora! |
Sobotna vaja je bila na papirju zelo dobro zasnovana s strani organizatorjev, a žal je malo spodletelo pri sami izvedbi vaje in delu na terenu. Jaz se nisem pritoževala, saj sem imela psa zaprtega v avtu, sicer sem se pa na takih vajah do sedaj že naučila, da si ga moraš vzeti na izi, ker pač velikokrat traja, da se premaknemo iz baze na sam teren in na delo. Velikokrat za to niti niso krivi organizatorji ampak tisti, ki se prijavijo na vajo, pa jih potem ni in imajo razpad skupin,... postavitev baze, vzpostavitev zvez, pa tudi ni mačji kašelj. In potem pač trajaaa.
V soboto zjutraj smo se ob 8. uri dobili v učilnici, kjer nam je Blaž predaval o orientaciji, Tilen pa o GPSih in njihovi uporabi. Zelo dobra napotnica za nadaljne delo na terenu, kjer pa se je malo sfižilo. Plan je bil, da gremo vsak posamezno s svojim psom v lov na markerje s pomočjo točk in "trekov" na GPSu dopoldne, popoldne pa bi naj delali nekaj drugega. Žal se je vse skupaj zavleklo in vse kar smo v soboto počeli je to, da si enkrat šel na teren s psom in GPSom za cca slabo uro (nekateri so bili na terenu tudi dlje). Ker je Luna bila v avtu zaradi šepanja na sprednjo levo nogo, sem delala skupaj z Evo in Hillom. Mi2 sva se, vsaka s svojim z GPSom dobro znašli, Hill pa je tudi našel oba markerja in na srečo nobenega medvedaJ.
Po večerji je sledila analiza dela za ta dan, potem pa podelitev različnih priznanj. Z Luno sva mi letos prigarali naziv VODNIK REŠEVALNEGA PSA. Wohoooooooo ponosna na ta naziv, bravo Lunica in jazJJJ.
 |
| J J J |
O Lunini poškodbi pa več jutri!
Ni komentarjev:
Objavite komentar