Krst

Pa sem doživela krst; prvi reševalski izpit z Luno. "Žal" sva padli, vendar polni optimizma drviva dalje. Razočarana? NEEEEEEEEEEE!! Zelo sem ponosna na naju in najino delo, saj sta ovire in iskanje bila pozitivna, poslušnost pa pač ne, kar sem tudi pričakovala. Mi je žal, da sem šla na izpit? Itak da ne!!, žal bi mi bilo, če ne bi imela jajc prijaviti se nanj:)!! Zdaj sem polna novih vtisov, izkušenenj, znanj in še bolj motivirana za nadaljne delo.

Izpit iz poslušnosti in ovir je potekal na našem poligonu, iskanje pa na ruševini-kupih v Začretu. Sodnica je bila Ana Viller, ki je sodila vse "panoge". Prijavljenih nas je bilo 11 reševalskih parov. Najprej smo vsi pari delali poslušnost, nato ovire in kasneje smo se prestavili v Začret iskat.

                                              moja mala norka

POSLUŠNOST
Ker ni bilo parno število prijavljenih parov, smo poslušnost delale skupaj tri celjanke, Tamara, Neda in jaz.  Ana je določila vrstni red, ki je bil takšen: najprej je delala Tia, Xana je ta čas odlagala, potem sva delali mi2 in je Tia odlagala, potem pa je delala še Xana in je Luna odlagala oz ni;). Vaje so si sledile v naslednjem zaporedju: prosta vodljivost, aport, sedi v gibanju, prostor v gibanju, stoj v gibanju, plazenje, vaja naprej, odlaganje. Prva vaja nama do prihoda v skupino ni delala posebnih težav. Med to vajo se je tudi streljalo, vendar je Luna le bežno pogledala strelca. No, ob prihodu v skupino pa je moja draga morala pozdravit vse, ki so hodili v skupini, čist se je razštelala in bila vseh tako vesela. Sledil je aport, ki si ga je vzela kot igračo, tako da  ni bilo nič iz tega. Sedi v gibanju je naredila z odliko, juhu vsaj nekaj, hihi. Prostor v gibanju sva zafrknili (moja napaka), stoj v gibanju še nimava narejenega, pa sem jo dala na sedi. Na plazenju me je še kar presenetila, saj se je zadnjih 5 m plazila fenomenalno, pri prvih 5 m pa sem jo morala malo spodbujati. Sledila je še vaja naprej, ki je bila za naju več kot odlična (verjetno se komu ne zdi tako, sam vem, da sva še v začetni fazi). Luna je na moje povelje stekla cca 20 m naprej (morala bi sicer 40 m) in se na povelje izstrelila na prostor. Ker je bila to zadnja vaja, sem ob prihodu do nje, jo veselo hvalila, saj prvič taakoo dolgo ni dobila priboljška. Pozabila sem na osnovni položaj, s katerim se zaključijo vse vaje, ahjej. Sledilo je odlaganje in ker je bila preveč vzhičena, tudi tega nisva opravili:(. Vem, kje so napake, kaj morava še natrenirati in popraviti. Hvala Ani in Katji za nasvete! 

                               "Cjele, Cjele" je donelo iz občinstva:)

                             dokaz, da sva uživali in bili nasmejani:)

                        

                                             tik preden sva šli v skupino ljudi

                                                                bravo Celjanke:)

OVIRE 
Z ovirami sem bila zelo zadovoljna (čeprav jih "itak" znava narediti malenkost bolje:D). Premikajoči se most je bil super, pred gugalnico ni bila v dobrem osnovnem položaju, sicer je dobro opravila z njo. Na lojtri sem jo zmedla ko sem jo dohitela, nekje na polovici. Nisem vedela, ali jo lahko dohitim šele na koncu lojtre, pa sem jo za ziher na pol poti. Pa se je izkazala, da bi bilo bolje, če bi vohunsko hodila za njo:). Preskok čez oviro je tudi bil vredu. Pri prehodu skozi tunel je prehitela moje povelje. Na neprijetnem materjalu je šla malo preveč okoli mene, ko sva se vračali nanj.  Sledile so deteširne mize. Najprej tista desno, naravnost in nazadnje leva. Do stožca je šla brez problema, na desno mizo tudi, ko pa sem jo poslala na tisto naravnost, se je vrnila k stožcu, pa sem jo še enkrat hotela poslati naravnost, pa ji ni bilo glih jasno. Pa mi ni preostalo drugega, kot da jo pošljem na mizo na levi. Na koncu so najine ovire zadoščale za 35/50 pik:).

ISKANJE
Waaaaaa, v tem sva najbolj uživali. Tik pred iskanjem sem izvedela, da so markerji res zelo, zelo zadelani in da ni mogoče, da bi pes prišel do njega, še Martin Krpan ne;). Čeprav je bila domača ruševina, sem podvomila, kako se bo Lunin lajež aktiviral pri tako zaprtem. "Ah", sem si rekla, "kar bo pa bo". "Grava v akcijo, zdaj ni časa za dvome!!" Najprej sem se spet prijavila sodnici, sledila so vprašanja vodiji delovišča. Potem pa akcija!! Spustim Luno in v 1 minuti ima v nosu prvega markerja. Lajala je zelo suvereno, sem za hip podvomila, da so markerji tako zelo zaprti. Najdbo prijavim in drvim proti Luni. Marker je bil tako zadelan, da se mi je kar nasmejalo, ker ga je Luna tako dobro oblajala, bravo punca!! Nato mi sodnica reče, naj jo pošljem naprej iskat. Luna pa zdrvi nazaj proti grobu, saj so ravno takrat začeli odkopavat markerja. Želela si je nagrade. Ker sem vedela, da je časa več kot dovolj, sem počakala, da je bil marker zunaj in potem sem jo končno lahko poslala naprej iskat. Lepo je pregledovala kupe. Poslala sem jo še na drugi, levi del kupov, nato pa kaj hitro ugotovila, da je marker v (po moje) "najtežjem"  grobu - najbolj oddaljenem, desnem. Mislim, da se je 3x vrnila do mene, pri markerju pa je cvilila in iskala pot v grob. V mislih sem že imela "najhujši" scenarij, da ne bo nič z drugim markerjem. Potem pa babnca zalaja, jaz sem od veselja po 2 laježih  tako zadrla: "PES NAKAZUJE!" in zdrvela proti njej, da potem ni več lajala, le še kopala je. Sodnica je rekla, da sem se preveč zadrla in jo s tem zmotila, pa je nehala lajati. Vendar je ostala pri grobu in marker je bil priznan. Ker je sodnica bila pri grobu, jaz pa tako zelo daleč, sem mislila, da mora čuti prijavo, je pa dosti, da vidi mojo dvignjeno roko-spet nekaj novega:)! Waaaaaaaa, katero olajšanje, ponos in veselje so se prelili v meni. Prislužili sva si 171/200 točk. Občutki so bili fenomenalni!!

                     vzhičenost na vrhuncu

                    sodnica Ana Viller

                        na koncu pa.. jagode in čokolada... lalala

Ob tem moram še v vseh presežkih pohvaliti delo Tamare&Tie ter Nede&Xane! Žal se je T&T zalomilo pri streljanju ob prosti vodljivosti. Sta res super par, ki sta trdo garali in bili popolnoma pripravljeni na ta izpit. Potem pa streljanje.. žal je to Tio malo vrglo iz tira. Mislim, da je takrat vsem nam na poligonu zastal dih, nekateri smo celo dobili solzne očke. Sta pa potem razturali na ovirah-49 točk in 183 točk pri iskanju:)!! Bravo punci, kapo dol! Verjamem v vaju in vem, da bosta odpravili to težavo! N&X pa sta popolnoma razturali na poligonu, tako pri poslušnosti (46 točk), kot tudi ovirah (47 točk), njima pa se je žal malo zalomilo pri iskanju. Take poslušnosti in ovire, ima le malokdo. Super sta!! Ne smem pa pozabiti še na našo Mojco&Reo, ki sta pokazali kaj je močna volja in trma.

Na koncu pa še zahvala vsem, ki naju spremljate in vodite na tej poti!

Hvala Maji Kopinšek in Mojci za izjemne slike!!! Hvalaaa!!