Jutranji trening

Denes sva z Luno potrenirali že navsezgodaj. Ob 7:00 h sva že "garali" na poligionu. Pri -1 stopinji, slani travi in prijetnem jutranjem sončku sva opravili le nekaj vaj poslušnosti in tri ovire. Pretiravam s treningi? Kaj pa vem, mislim da ne. Dokler Luna uživa in je naspidirana, veselo maha z repom, laja za še, mislim da ni bojazni, da bi ji zamorila vse skupaj. Z nekaterimi vajami ji sploh ne težim preveč. Pa tudi ne pretiravam v količini. Na poligonu sva bili vsega skupaj dobrih 20 minut.

In kaj sva počeli? Najprej sem jo dala na odlaganje. Ne vem, al ji slana ni bila všeč al kaj ji je bilo. Po 30 korakih, ko sem se obrnila proti njej, je tako veselo zdirjala proti meni. Imela je tisti labradorski nasmešek, vmes je poskakovala in letela... kaj si je mislila (po moje): "JUHUUU ANAAAAA WIHAAAA, PRIHAJAM K TEBI, JUUUUHUHU, KAK SEM JAZ FAJN!" Itak mi je šlo na smeh, ker je bila kot en klovn, vendar sem se zresnila izrekla glasen "NE" in sva šli nazaj na prostor za dolaganje. Tokrat je odležala, vendar je za ziher nisem pustila ne vem kako dolgo. Upam, da se nama tole odlaganje ne bo sesulo. Ahjej, nama pa res ni nikoli dolgčas:)!
Potem sva delali še plazenje in aportiranje. Aportiranje nama gre že ful dobro. Odsedi v osnovnem položaju, ko ji vržem aport, ko rečem "drži" gre z vsem šusom proti njemu in ga prinese k meni. Takoj se še ne usede, zato grem dva koraka nazaj, pa pride pred mano se vsede in ga malo žuli po gobcu. Super, sam da ga ne spusti:)! Zdaj moram še naštudirati, kaj je najbolj podobno pravemu aportu (imava lesen aport), ker na izpitu pes prinašan vodnikov predmet. Ponavadi imajo reševalci peresnice, smučarske rokavice, ali kaj podobnega. To pa moja draga veselo cota. Tak da mislim, da bova imeli zložljivo marelo, ki je dovolj težka, da je ne bo mogla cotati, hehe.
Plazenje nama gre tako, odvisno od dneva enkrat bolje, drugič slabše. Na posnetku je bilo še najboljše, takrat se ji je najbrž Marija prikazala;)!
Sledile so še zadnje tri ovire. Tunel, prehod čez neprijeten material in deteširanje. Vse skupaj je opravila dobro. Ker se mi je zadnjič vračala skozi tunel, sem ji danes metala žogico, da je dobila na hitrosti. 2x sva neredili z žogico in 1x brez. Vse skupaj je bilo perfektno. Ker je v tretje pričakovala žogico je šla veliko dlje od tunela (kot ponavadi) in na povelje prostor se je ekspresno hitro vrgla na tla. Sledil je prehod čez neprijeten material in deteširanje. Deteširanje vedno naredi super naspidirano, le prvič. Tak da drugič sem jaz tekla z njo za vzpodbudo in hitrost.
Pa sva zključili, Luna zdaj počiva, jaz pa garam v pisarni!