Trening v gozdu

Pa smo po dolgem času dočakali tudi trening v gozdu. Zbrali smo se v Šmarjeti pri Celju, kjer je tudi možno iskati v manjših "ruševinah". Jaz sem se odločila, da bova delali v tisti skupini, ki bo v gozdu. Od kar smo nazadnje bili v gozdu, je imela Luna to navado, da ko je prišla k markerju, je veselo začela jesti travo, griziti palice,... šele potem je začela lajati. Pa sem z velikim zanimanjem pričakovala kako bo tokrat.

Kaj vse srečaš v gozdu:

Na treningu smo dali poudarek na usmerjanju. Glede na to, da smo imele pred kratkim izpit, sem delala samo na motivacijo. Prvi marker jo je motiviral (stali sva na potki) in stekel v ravni liniji cca 30 m in se skril za drevo. Luna se je kot puščica v ravni liniji pognala za njim in ga suvereno oblajala. Juhuhu, pa je pozabila na travo in palice. Pri meni (na izhodišču) je sledila menjava igrače za hrano. Nato pa jo je drugi marker, ki je bil od naju že oddaljen okoli 20 m, spet motiviral in stekel še dobrih 20 m naprej v ravni liniji. Pri tem je tudi prečkal drugo gozdno potko. Bojda si psi lahko vzamejo potko kot rob iskanja in je samostojno ne prečkajo. Pa se je prvih 30 m spet izstrelila kot puščica v ravni liniji, nato pa šla malo levo in desno po potki. Potem pa jo je smrček kaj kmalu ponesel še malo bolj naprej, k markerju. Sledil je dober lajež in igraaaaaaa. Waaaa, superca, sam da je ne zanima več trava in palice, le marker:)!

Za lažjo predstavo skica:

Naslednje iskanje sva naredili s poudarkom na dolžino. Marker jo je motiviral, stekel 20 m naprej in se skril za drevo, prišla do njega in ga oblajala. Sledil je pobeg, še 20 m naprej v enaki liniji. Umes je marker spet (slučajno) prečkal malo večjo gozdno pot, kjer je ravno takrat, ko je Luna zdrvela proti njemu, mimo pritekla tekačica. Luna jo je (hvala bogu) le bežno povohala in zdirjala naprej proti markerju. Waaaa super!! Zakaj sem bila tako vesela? Ker ima res PRETIRANO rada ljudi in sem vesela da se ni pustila zmotit med iskanjem:)! Da ga pa sloh ne bi šla vsaj malo povohat, bi bil pa tako čudež, hehe.

Še ena skica:

                                                          

Spet je minil en super truper trening! Punce in Srečko smo šli potem še na sprehod okoli Šmartinskega jezera. Naši psi pa so nas spet nasmejali, ko so uživali v vodi in se dokazovali kdo je močnejši, hitrejši,.. Škoda, da nismo imeli s sabo fotoaparata, nastali bi zelo zanimivi filmčki:).