Padec na PO1

Žal nisva naredili iskanja na najinem prvem izpitu PO1. Še doma sem si rekla važno, da narediva iskanje, ostalo pa bo, če bo. Pa je bilo ravno obratno. Dobro sva naredili na poligonu, sploh ovire, kjer sva si prislužili 43 točk:D! Sicer sem pa tudi z njenim iskanjem zadovoljna, je pač bilo težko. Lunin nos je delal celih 15 minut... pa lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti;)!

Celjska udeležba je štela 6 članov, od tega trije "delavci" in trije navijači; Eva, Zoran in jaz smo opravljali izpite, Tamara, Grega in Darko so navijali. Iz Celja smo se odpravili okoli 5h, kjer smo se na poligonu napakirali v kombi civilne zaščite, psi pa so bili v prikolici namenjeni prevozu psov. V Logatec smo prišli malo pred 7h, kjer nas je tudi že čakala naša Mojca, ki je prav tako opravljala izpit. Najprej smo se prijavili v planinskem domu, kjer so nas lepo pogostili. Sledil je povratek na poligon, kjer smo z zanimanjem spremljali poslušnost Loka in Zorana. Zelo lepo sta delala in prislužila sta si lepo število točk. Nato pa hitro proti gozdu, kjer je potekalo iskanje.
Ker sva tukaj enkrat že trenirali, sem vedela, kaj pričakovati od terena, vendar si nisem predstavljala, da bojo na enkah dali markerja v prvo in zadnjo linijo (čisto na začetku in na koncu). Prvega sva pač spustili, za zadnjega pa je zmanjkalo energije. Tako nisva našli nobenega markerja:(. Luna je sicer res lepo pregledovala teren, lahko sem jo usmerjala. Včasih se le ni dovolj oddalila, zaradi vrtač in gostega šavja na nekaterih mestih. Pa še nič ni pihalo, da bi bila zadeva malo lažja. Vmes sem jo tudi nekajkrat poklicala k sebi, da sem jo še malo napumpala, potrepljala po rebrcih, jo vprašala, "kje so barabe?" in spustila naprej iskat. Prav smilila se mi je, ker je dajala vse od sebe, markerja pa ni in ni bilo. Proti koncu, na 150 m je sicer še vedno delala, le oddaljevala se je med 20 in 30 m, malo ji je pa tudi dol padlo, ko ni bilo markerja. V zadnjih 50 m je bil levo in desno klanec in Luna ni šla do vrha, da bi v nos dobila zadnjega markerja. Pa je bil izkupiček najdenih markerjev nič. Sodnik naju je pohvalil, da sva naredili dober vtis, vendar da ne ve, ali Luna res išče ko teče, ali se rada preganja po gozdu. No, jaz vem, da Luna dela, je pač malo hitrejša labradorka. Res urnk teče, najbrž se pozna, da se druži z borderji;)! 100x hvala Tamari, ki naju je spremljala med iskanjem in nama na 100 m, ko se mi je zdelo, da sva enega markerja spustili in ne bo nič z izpitom rekla: "super sta, dober delata!". In to mi je važno, moj pes dela! Na koncu sem si sicer mislila, fak "kire luzerke sva", ko nisva našli nikogar, vendar so črne misli takoj izpuhtele, ko sem pogledala Luno in malo bolj pomislila, kako sva delali. Sva pač imeli smolo. Tudi razmere niso bile dobre, ni pihalo, čuden pritisk je bil, tudi drugi psi so imeli težave. Ta dan sta iskanje na enki (in potem celoten izpit) naredili od 8 parov, le Maja z Ajšo, za kar jima še tu iz srca čestitam!

Po iskanju je sledila pavza, v planinskem domu nas je čakal ričet, potem pa poligon. Poslušnost nisva delali v paru, kot je to običajno, ampak smo delali 3 (to se nama je zgodilo tudi na izpitu v Celju). Najprej je delal Vozek, Hill je odlagal, mi2 sva čakali ob poligonu. Nato sva mi2 odlagali, Eva je delala, Vozek je čakal ob poligonu, potem sva mi2 delali in je Vozkov pes odlagal, Eva je čakala ob poligonu. Kar komplicirano se tole sliši, vendar ni. Luna je odležla, pa čeprav je delal njen prijatel, je pa bila vmes iztegnjena kot žirafa. Sploh, ko sem jaz šla v skupino in ko je Hill delal aport. Ampak je vzdržala, juhuhu;)! Nato sva vaje izvajali kar dobro, se pozna da nekaj vaj še nimava dodelanih. Ampak za Luno velja, kar se Janezek nauči, to Janezek zna, hehe. Tiste vaje, ki jih imava narejene naredi z odliko, tiste, ki še niso narejene jih naredi napol. Prosta vodljivost ji je dolgocajtna na kubik, prvo linijo naredi super, potem ji pa malo dol pade. Sedi in prostor v gibanju odlično, na stoj se je vsedla, palzenje je bilo spet malo slabše, ampak prislužili sva si nekaj pik. Na aportu je spet bila 0, saj je bil zadnja vaja in Luna si ga je spet vzela za nagrado in se poigrala z njim. Vajo naprej pa je spet naredila odlično. Sicer se je malo vlekla na tistih prvih 10 korakih poleg, ampak, ko sem ji rekla "naprej", se je izstrelila in kar takla je in tekla, dokler se ji nism zadrla prostor. Potem pa bučen aplavz iz publike, ki me je kar ponesel do moje babnce. Zadovoljna sem bila z najinim delom, čeprav sva si prislužili le 35,5 točke oziroma 35, kakor je sodnik zaokrožil.

Potem pa ovire, kjer je Luna pokazala iz kakšnega testa je. Vse vaje so bile ocenjene z odlično, le pri lojtri nama je sodnik odbil 0,5 točke in pri nošenju psa. Pri deteširanju pa sva si prislužili le 4 točke, saj sva imeli zaporedje miz spet naravnost, levo in desno. Pa ji tista naravnost še ni najbolj jasna in je zmedeno šla na desno mizo. Potem sem jo usmerila na levo in potem nazaj na desno. V tistem trenutku se mi je to zdela najboljša iddeja in zgleda da je bila prava, saj sva si vseeno priborili nekaj točk. Končen izkupiček je torej bil 43 točk:)! Bravo moj pes!!

Potem pa za zaključek malo norenja po travniku. Kljub temu, da nisva naredili izpita, nikakor nisem razočarna. Spet je bila tole nova izkušnja zame in za Luno. Izpit pa bo že narejen enkrat v bližnji prihodnosti;)! Kot že tolikokrat omenjam, važno da uživava v tem kar počneva!

Na koncu so nas organizatorji izpitov presenetili z darilcem, ki smo ga prejeli ob "odjavi" od izpita. Dobili smo 4 kg hrane trainer, nakj slastnih konzerv, priboljške, obesek za ključe,... kot bi dosegla dober rezultat na tekmi;). Tudi sicer so se organizatorji res potrudili in organizirali dobre izpite. Vse čestitke Logatčanom!!! Iskrene čestitke tudi vsem tistim, ki ste na težkem terenu opravili izpite, žal ni bilo veliko takih!!

Celjska druščina pa je žal neuspešen dan (vsi smo bile neuspešni "le" na iskanju) zakjlučila v piceriji Krištof ob slastnih picah, kjer ni manjkalo dobre volje in nasmejanih obrazov. Hvala Zoranu, ki je peljal kombi, ki je spet zmogel neverjetnih 85 km/h.