Luna ima "milijon" igrač in ravno včeraj sem se s težkim srcem uprala skušnjavi, da ji ne bi spet naročila še ene (KLIK). Apmak najbrž bo nekega lepega dne tudi ta v košu z igračami;)!
Uglaunem, kar pa hočem povedati je, da so psi kot mali otroci. Zadnjič mi je moj razlagal, kako je njegov sodelavec pameten, ker svojemu otroku dovoli se igrati le s polovico igračami, ki jih ima. Potem pa mu čez približno mesec dni, da drugo polovico in otrok je ful vesel novih igrač, ki v bistvu niso nove. In to počnem tudi jaz pri Luni. Slab mesec ima na treningu iskanja tri različne igrače in potem jih zamenjam za druge tri. Ne pravim, da zaradi tega bolje išče, je pa veselje ob "novi" igrači toliko večje in posledično ji motivacije ne manjka! Vedno, ko jo dobi, jo mora "ubiti"-scotati, narediti en krog okoli ljudi in se pohvaliti kaj je dobila. Potem malo počaka, če bi jo kdo lovil, naposled pa jo le ponudi, da se malo pocuka in ji jo zamenjam za hranco.
Igrače so zakon, tako pri otrocih, kot pri psih:)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar