Včasih se zgodi, da podcenjujem svojega psa. Ampak potem je veselje ob moji zmoti toliko večje in bodja sem Tamari dolžna krof na TrojanahJ. V sredo popoldne smo namreč imeli trening iskanja v Ruševinski vasi na Igu. Odločili smo se, da bomo raje delali iskanja na enega markerja, le ta pa bo zelo težko dostopen psom. Tako so morali enkrat preskočiti in preplezati nekaj skal, potem najti vhod do ala paletinih stopnic, ki so vodile v klet do markerja. No, jaz sem že nakako dvomila, da bo Luna prišla do palet, ki so vodile dol. Pa je punca sama brez pomoči prišla do palet in oblajala markerja. Od njega je bila oddaljena cca 2,0 m. Pa sem šla do mesta kjer je lajala in jo z mojo vzpodbudo posalala dol, da je prišla do markerja, ki je bil skrit za paletami v kleti. Več v fotkah:
V drugo smo si markera skrili tako, da bi ga po našem planu pes oblajal iz železne mreže navzdol. No, to je storil le en pes, vsi ostali so ga nakazali skuzi luknjo ob zidu. A tudi, da so ga tam oblajali so potrebovali kar nekaj časa in prehodili kar nekaj neprietnega materiala, po domače morali so se znajti po svoje. Tako da super!
Sledilo je iskanje v požgani bajti, kjer je res fuuul smredelo po sajah. Za konec pa malo motivacij in oblajanje na smotanih oziroma neprijetnih mestih (na železni mreži, na vrhu zidov,...). Skratka bil je super trening, luštna družba in fajn psi!
 |
| Debata o postranih čeladah. |
 |
| Naša Eva ima vedno postrani čeladoJ. |
 |
| Po markiranju: "Dej mi nazaj moj (dragoceni) fotič!" J |
 |
| Cori. |
 |
| Neli se za prazen nič trudi z mrežo. Gor namreč ni markerja. |
 |
| Hill: "Eva, kam?" J |
 |
| Boji in njena žogica. |
 |
| Lajka |
Ni komentarjev:
Objavite komentar