Otrok in pes

Ne bom pisala o tem, kako imeti dobre odnose med psom in otrokom. Več o tem si preberite TUKAJ. Pri nas na srečo nismo imeli večjih težav. Luni je bilo le treba dopovedati, da ko ji Ajda ne paše, se umakne v svojo posteljo in Ajdi, da se Luno v njeni postelji pusti pri miru. Težko pa je bilo Ajdi razložiti, da naj ne deli svoje hrane z Luno. Pa je bilo lažje Luno naučiti, da medtem ko jemo, ni v naši bližini, takoj ko vstanemo od mize, pa gre preverit kaj vse nam je padlo na tla in to z veseljem poje.

Ta fotka je nastala čisto spontano. Luna je sedela, Ajda se je usedla k njej in jo pobožala.

Včasih res ne morem verjeti, kako ima Ajda Luno za družinskega člana. Marsikdo od odraslih ne razume, da so nekaterim psi družinski člani, da so z nami v stanovanju, da gredo z nami na dopust, na izlete, včasih na obiske,... Otroku staremu dve leti, pa je to kristalno jasno že kar nekaj časa. 

Januarja smo šli za vikend na Veliko Planino (KLIK do objave), kamor smo tri družine s sabo vzele tudi svoje pse. Seveda je bilo potrebno za to odšteti nekaj evrov, ampak komu je pa to problem. Ko sem se o tem pogovarjala z znanci, so bili presenečeni, zakaj bomo vzeli pse s sabo in zato še plačali. 

Ajda vsako jutro, ko gre v vrtec reče Luni, "DIJO NUNA". Ko prideva iz vrtca je prva stvar, da peljemo Luno na sprehod (seveda tudi v dežju). Ko se doma oblačimo in odpravljamo na potep, Ajda reče: "NUNA TUDI?", ampak žal vedno res ne more z nami. Ko se vozimo v avtu, vedno vpraša, če je Luna v prtljažniku.

Doma se Ajda zelo rada  igra skrivalnice, ima kar nekaj skrivališč. Ko se ji jaz skrijem, prav počaka, da me Luna najde in ko začne lajati name, ji je v veliko veselje stati zraven in se Luni na glas smejati.
Ajda zelo rada kuha v svoji leseni kuhinji (pomaga tudi, ko zares kuhamo). Najraje dela sendviče in "peče" pico. Nikoli ne pozabi na Luno. Kos pice ponud mami, atiju in Luni. Ji še reče, jej Luna.

Pici za Luno 😊

Otroci so res najbolj iskrena bitja na tem planetu in velikokrat bi se lahko zgledovali po njih!