GOTENICA

Pretekli vikend, smo se v okviru seminarja za vodnika reševalnega psa odpravili v Gotenico, da bi se naučili orientacije. Štiri punce smo se (kot vedno) napakirale v avto in se odpravile v nezanano. Celotna pot je bila zelo zabavna in poučna, saj smo med drugim obnovile znanje o rojstnih krajih Trubarja (Rašica) in Levstika (Dolenje Retje pri Velikih Laščah). Gotenica je mala vas, kjer se usposabljajo policisti. Izgleda kot bi prebivalce Gotenice izselili, zapuščene  hiše, kmetije,.. pa zaupali policistom. No, to se je bojda res zgodilo v daljni preteklosti. Poleg nas začetnikov, so bili v Gotenici tudi "stari reševalski mački" oziroma SIPovci, ki so Gotenico izkoristili za dvodnevno vajo. Mi pa žal nismo smeli imeti psov.
Na moje veliko presenečenje sem v bifeju pred predavanji spoznala, da nas bo orientacijo vodil Mirč iz našega faxa (NTF). Reševalci mu pravijo Skavt.

Mirč - Skavt

Na uvodnih predavanjih nam je Alojz Sadič-višji policijski inšpektor predaval o iskanju oseb iz policijskega vidika. Nauk predavanj - vodnike reševalnih psov premalo uporabljajo oziroma so o pogrešanih osebah obveščeni med zadnjimi. Potem je imel tudi Mirč en del predavanj, ki smo jih kaj hitro zaključili. Naslednji dan pa spet.. ob 8 uri zjutraj že prva predavanja, spoznavanje kart, risanje točk na kartah,..

zagreti za delo

Po kosilu smo se v snežnem metežu odpravili na teren "iskat podano točko". Prehodili smo cca 10 km po dolgem in počez. Brez posebnih težav smo našli točko, bravo mi:). Na koncu pa so nas, 3 km pred Gotenico, na naše veliko veselje prišli iskat SIPovci s kombiji - hvala bogu, saj smo se res nahodili.

Medtem ko smo se mi orientirali, so SIPovci delali iskanje "trupel". Vodnica iz sosednje Hrvaške je pripeljala nekaj razpadajočih delov človeka. Pse so na specifični način želeli pripraviti do tega, da lajajo tudi na ta vonj. Kot so nam povedali, je psom ta vonj precej neprijeten in se obnašajo precej drugače, kot ob živem človeku. Vsekakor zanimiva izkušnja, upam da je bomo nekega lepega dne doživeli tudi mi:).

Zvečer smo imeli še ponovitev prve pomoči ponesrečencu, potem pa "žur do jutranjih ur". Na "žuru" se je marsikaj spilo, spoznala sem nove ljudi, seveda so bile teme čvekov več ali manj reševalske. Dobila sem tudi nekaj novih nasvetov glede iskanja oziroma samih reševalskih izpitov.

V nedeljo nas je čakala "šajba" in prava zimska pravljica. Tudi ta dan smo ob 8h začeli s predavanji, oziroma smo dobili podatke o novi točki in se odpravili na teren jo iskat. Pot in vreme sta bila fantastična, le naše pse smo pogrešali. Nam je pa družbo delala Nola!

gazenje po celcu

Na koncu je na podani točki sledilo bombandiranje s kepami. Bodoči reševalci smo v srcu še vedno otroci, hehehe...

Minil je super vikend, naučili smo se marsikaj novega, predvsem pa je bila družba super the best.

Tamara, Iva in Barbara super ste, hvala za družbo, prevoz, vodo,... :)