ISKANJE DVEH MARKERJEV BREZ MOTIVACIJE

Tudi tokrat smo se zbrali na ruševini v Začretu, smo pa že res dolgocajtni ;), hihi.

Z Luno sva prvič naredili iskanje dveh markerjev, oba brez motivacije. Markerja sta bila skrita bolj v "izi". Prvega je našla takoj in ga oblajala, malo še skače v marjkerje, vendar to počasi odpravljava. Ko sem jo po kratki igri spet poslala iskat, je takoj vklopila smrček, preiskala dober del podolgovate sobe, vendar je vonj ni ponesel takoj k markerju. Pogledala je v vse grobove, ki jih v tej sobi pozna. Marker je bil skrit kar ob steni v temnem kotu. Zmedeno me je pogledala in še enkrat sem jo usmerila. Se mi zdi, da ji ni bilo čist jasn, kaj se dogaja. Iskala sicer je, vendar ne tako kot zna. Jah, prvič pa tudi ne more biti vse perfektno. Vaja dela mojstra:)! Na moje veliko veselje, jo je vonj le ponesel do markerja. Laježu je sledila igra in kratek pobeg. Na koncu pa še dolga igra z mano. Včasih kar ne morem verjeti, kako Luna "ubija" igračo, stresa jo in streeeeesaaaaaa. To ji je v tako veselje, da ga ne znam opisat, pa je dobila vzdevek "Luna the killer".

Naslednje iskanje sva naredili zunaj, saj je bilo še dokaj svetlo. Marker jo je motiviral in se skril na visokih kupih vreč. Luna si je malo olajšala pot do markerja, saj ni šal tam gor, kjer je šel marker (tam je bilo malo težje). Šla je okoli in našla lažjo pot do njega. Suvereno ga je oblajala, sledila je kratka igra in pobeg v sosednjo zgradbo. Vse skupaj je opravila hvale vredno:).
Ko smo vsi zaključili z iskanjem (bilo nas je le 5), sem šla še Luno pošiljat po kupih vreč gor in ni imela nobenih problemov. Bi se šla pa stavit, da če bi naredili še enkrat  enako iskanje, bi si spet našla lažjo pot do markerja. Taka je moja Lunica, zakaj bi si delo oteževala, če si ga lahko olajša:)!