Tudi ta torek (2.2.2010) smo se dobili na ruševini v Začretu. Moj namen je bil posneti najino iskanje, da ne bom spet dolgovezila kako je potekalo iskanje. Vendar se na posnetku skoraj nič ne vidi, čeprav je vzunaj bilo še kar svetlo (okoli 16:45h). Bomo pa snemali zunaj oziroma takrat, ko bo sonce dlje časa vzdržalo na nebu. Do takrat bom pa dolovezila na dolgo in široko, hehehe...
Najprej sva naredili iskanje brez motivacije v eni izmed sob, kjer je vhod otežen z veliko traktorsko gumo in kupom materiala. Glede na razmere, ki so zaradi temperatur vladale v ruševini, se je Luna morala kar dobro potruditi, da je točno locirala markerjev vonj. Zunaj je bilo mrzlo, v ruševini pa zaradi sonca, ki jo je malo ogrel, topleje. Tako so se naredili zračni tokovi, ki so vonjave markerja odnašali skozi luknje stene, daleč naokoli, ven iz ruševine. Z Luninim delom sem več kot zadovoljna, saj si je želela priti do markerja in je iskala vhod do sobe. Vonj je nosilo v kontra smer, kjer je bil vhod v sobo. Preiskala je celo ruševino in naposled prišla do markerja. Med "vročekrvnim" laježem se je tu in tam s taco dotaknila markerja, češ daj mi že igračo. To odpravljava tako, da jo marker malce odrine, ko se ga želi dotaknit. Po 20 laježih je dobila igračo in sledila je kratka igra. Marker je naredil pobeg z motivacijo in se skril v prvo nadstropje. Luna ni vidla, kam je šel. Spustila sem jo in smrček se je vklopil. Šnofkala je in šnofkala. Zaradi zračnih tokov-spet, je vonj ni ponesel direktno po stopnicah v prvo nadstropje, ampak naprej v drugi del ruševine, kjer je velika luknja v stropu in tam ji je bil vonj najmočnejši. Kaj hitro je ugotovila, da je marker na višini, vendar ni zalčela lajat, iskala je pot do njega. Verjetno zaradi teme ni vidla stopnic, tako, da sem ji malo pomagala z ukazom "gor". Ko je prišla v nadstropje je malo pogledala naokoli in oblajala markerja. Super sem si mislila. Najbolj me je presenetila me, ko sem jo že prej poklicala in ji želela pokazat stopnice, me baba ni upoštevala. Zdaj vidim, da res išče, je v svojem šnofarskem svetu, se ne zajbava in upošteva svoj smrček, ki je ne vara:). Jaz pa paničarim kje je in kaj počne, hehe.
Za naslednje iskanje sem se odločila, da narediva nekaj lahkega. Miloš jo je motiviral in se skril zunaj med kupi železa. Luna je brez problema šla do njega in ga oblajala. Spet se je malo dotikala markerja. Sledil je pobeg z motivacijo z malo prepreko (kup železa). Spet je brez problema šla do markerja, vendar tokrat ni skakala po njem, ker je morala biti namešena na železu in ji ni bilo prijetno skakat. Naredili sva še dolgo igro in iskanje je bilo zaključeno!
Naslednji teden pa začneva delat na dva brez motivacije! To bo veselo:)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar