Kranjska Gora

Od četrtka 16.12., pa vse do nedelje 19.12.2010 nas je 9 prijateljev (3x3) uživalo v Kranjski Gori. Kaj smo počeli? Hodili, hodili in zopet hodili na doooolge pasje sprehode. Moški del odprave (razen Hilla seveda), pa si je en dan vzel za smučanje oziroma bordanje. Tako mi, kot psi, smo uživali na polno. Tudi z vremenom smo imeli srečo.

Nastanjeni smo bili v apartmajih sport point (klik), kjer so v apartmajih dovoljeni psi, ni boljšega:). Priporočam vsem pesjanarjem, ki si želite svoj aktivni dopust preživeti v družbi štiri nožnega prijatelja!

četrtek, TAMAR

V četrtek smo se že navsezgodaj odpravili iz Celja proti Kranjski Gori, potem smo se razpakirali v apartmajiu, pojedli slasten domač burek (hvala Darkotova mami) in šli na pohod od Planice do Tamarja. V Domu v Tamarju smo si nekateri privoščili čaj z rumom, spet drugi borovničke in "fotošuting", ki zaradi sence v dolini ni najbolje uspel. S sabo smo vzeli tudi plastične lopatke (ki naj bo zdržale le 50 kg, pa so tudi nas;)) namenjene spustu v dolino.

Tamar, Julijske Alpe

petek, KRNICA

Ker so naši fantje ta dan izkoristili za smuko, smo se me napotile na dolg sprehod do Krnice. Avto smo pustile v bližini jezera Jasne, od tam pa pot pod noge. Na koči v Krnici smo si privoščile kakav, potem pa smo se napotile še do Mihovega doma na poti na Vršič. Psi so nas medtem ko smo se me pogrele v koči, počakali v drvarnicah.

Krnica in Mihov dom

žurka



drvarnica

zaradi debelega ledu, smo šle po vseh štirih čez

sobota, SLAP PERIČNIK

Takoj po zajtrku in odlični turški kavi smo se napotili z avtomobili do Mojstrane, od tam pa peš do slapa Peričnik. Pot je bila zabavna; gazili smo po snegu, srečali neumno srnico,... in na koncu prispeli do prečudovitega zaledenelega slapa. Seveda smo se tudi povzpeli do njega. Naši psi so nas spet malo presenetili, saj so se povzpeli po zelo strmih naravnih stopnicah, kjer je za ljudi poskrbljena varnostna ograja-zajla. Najbrž jim je bilo lažje tudi zaradi snega.

Slap Peričnik

Zvečer pa smo ob 21h šli na nočno sankanje (brez psov) na osvetljeno progo v Gozdu Martuljku. V Kranjski Gori za sankanje skrbi turizem julijana. Bilo je super! Čeprav sem naslednji dan ugotovila, da mi je "lopatanje" še bolj všeč:)!

nedelja, TROMEJA

Apartma smo zapustili ob 10 uri in se napotili do Rateč, od tam pa peš do Tromeje. Tokrat smo hodili malo bolj v breg, kot preostale dni. Vendar je razgled že ob poti, sploh pa na vrhu, bil spektakularen. Najbolj pa smo uživali, ko smo se spustili od vrha, do planinskega doma. Potrebovali smo zgolj par minut, saj smo se po zelo strmem bregu polnega snega spustili kar po riti. Bilo je noro! Tudi Luna je nadvse uživala, ko se je po vseh štirih drajsala po snegu od enega do drugega in vsakemu namenila moker poljubček. 

Tromeja

Od planinskega doma do Rateč pa smo se po zasneženi in poteptani cesti spustili z lopatkami... bilo je noro fajn. Smešna je bila Luna, ki je najraje tekla ob meni in se včasih tudi zakadila vame, hehe. Je pa ugotovila, da je tudi njej ljuba lopata, saj se je z njo igrala, tudi scotala jo je;).



Super podaljšan vikend smo zaključili v pizzeriji Maraton, kjer smo se najedli in zapustili Kranjsko Goro. Definitivnio bomo šli tja tudi prihodnje leto, podoben čas. Ni pa 2x za reči da ne bomo tam že prej:D!

Klik do slik:)!