Še vedno sva pridni na treningih (čeprav o njih ne pišem več toliko) ... po podatkih našega društva imava v letu 2011, kar 92 % udeležbo na torkovih treningih iskanja. Mislim, da sva v celem letu manjkali zgolj 3x. Zakaj toliko treningov? Preprosto, ker mi je fajn to početi in sploh ne zaradi tega, da bi nekega dne bili najboljši in ne vem kako dobri na raznih tekmovanjih. Važno mi je, da je pes pripravljen na morebitno iskalno akcijo, tako psihično kot fizično. In torki popoldne so, ne glede na vse, rezervirani za treninge iskanja, pa če iz neba padajo toča, strele, če je -10 stopinj, +36 stopinj,... Uživam, ko dela moj pes, ko vidim da uživa tudi ona, je to balzam za mojo dušo, prav tako rada markiram drugim. Tudi, če smo že stotič v Začretu, vedno se najde kaka ideja, da psom pripravimo nekaj novega ali jim otežimo delo ali zgolj utrjujemo vedenje in to mi je v veliko veselje. Ne razumem pa ljudi, ki hodijo na treninge zgolj pred tekmami, izpiti ali pa takrat, ko so dobri pogoji - ko ni mrzlo, ko ne dežuje, ko je tista ruševina na programu, ki njim paše,... Halo, zakaj se sploh grejo to? Pa dobro, vsak tele ma svoj vesele, tudi mi2J.
Pridne!!! :)
OdgovoriIzbrišiSe podpišem pod tvojo objavo! :)