Vsake toliko se dobiva s prijateljico iz Krškega, ki trenira reševanje pri Matjažu Zanutu in je zaenkrat še začetnica s svojo črno labradorko Lu. Včeraj sva se dobili ob Šmartinskem jezeru, saj trenutno hodita na Bioresonančno terapijo v Celje. Pa smo pred sprehodom okoli Šmartinskega jezera, naredile še trening iskanja. Ker sva bili sami sem takoj pomislila, da bi z Luno naredila iskanje brez ritualov, da pač greva na sprehod in bo nekje ob poti skrita Nina. Tak trening se mi je zdel še posebej dober, saj je Luna res mislila, da sva na sprehodu - ni bilo drugih psov, noben pes ni nikjer lajal, doma ni bilo nobenih priprav na trening (pakiranje nahrbtnika),... Luna mi vsakič znova dokazuje, da je rojena za takšna iskanja. Hodila in tekla je pred mano, malo po makadamski poti, malo pa tudi iz poti. Nekje 20 m preden sva bili pri Nini, pa jo je dobila v nos, šla pogledat kaj tam je in ker je nepremično sedela, jo je oblajala. Naredili sva še eno rundo z vsemi rituali, sicer je pa že tako vedela kaj jo čaka. Pa sem Nino skrila tako, da jo je malo dlje časa iskala, potem pa še kretek pobegec "v" podrto smreko. Vmes smo seveda naredili trening še z Lu, ki res lepo narpreduje. Potem pa je bil čas za sprehod, kavo in čvek, pes pa nadvse zadovoljen s tako aktivnim dnevom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar