Državno

Minuli vikend (1.4. - 3.4.2011) je v Varpolju potekalo 3. Slovensko odprto državno prvenstvo reševalnih psov in mi2 z Luno sva zbrali pogum in šli opravljat izpit R2J. Nisva bili uspešni, saj nama je pri iskanju zmanjkalo eno oblajanje markerja. Ampak pes je bil fantastičen! Spet nova izkušnja, nova znanja, kar je pa najbolj pomembno, obe sva uživali v delu in to šteje največ.

Tekmovanja se je udeležilo približno 80 tekmovalcev, od tega cca 35 v ruševini. Ker je bilo odprto državno prvenstvo, so se ga udeležili tudi tujci od Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov, Madžarov do Poljakov,.... in še kak bi se našel.

ISKANJE 
Sodnica: Astrid Laner
Točke: 102/200

V petek sva po časovnici ob 14:40h imeli iskanje. Vendar so časovnice nekoliko prehitevale, pa sva na vrsto prišli malo prej. Ruševina ni bila bog ve kaj, tudi iskano območje ni bilo veliko. Preiskati je bilo potrebno dva kupa ostruškov in kup materiala, ki je bil sestavljen iz različnih ivernatih plošč in palet.

Pred iskanjem mi je bilo znano (in tudi ostalim tekmovalcem), kje so bili skriti trije iskani markerji. Dva sta bila na kupu iverk, razdalja med njima je bila manj kot 10 m, eden pa je bil zakopan v kupu ostruškov.

Ker smo kar nekaj treningov preživeli na ostruških, sem Luno najprej poslala na kup ostruškov. Bila sem prepričana v delo mojega psa na ostruških, pa sem jo poslala na kup, kjer naj bi bil eden od markerjev. Punca ga je kaj kmalu imela v nosu in začela je na vso moč kopati. Lune na kupu ostruška nisem videla, slišala sem njeno cviljenje in vedela sem, da je blizu markerja. Potem pa lajež, počakam na 4 laježe in prijavim najdbo. Luna je ta čas, ko sem prihajala do nje kopala, vmes lajala, pa spet kopala. Odkopala je cca 0,4 m ostruškov in se dokopala vse do ivernate plošče, ki je še prekrivala markerja. Ful jo pohvalim in že v prvo mi je uspelo, da se ni več vračala nazaj k markerju.

kup ostuškov, kjer sva našli prvega markerja

Nato sem jo poslala proti ivernatim ploščam, ki ji na začetku niso najbolj dišale. Prav po Lunino je šla iskati lažji dostop na vrh. Ampak naposled je ugotovila, da ni druge, kot da se povzpne nanje. Ko je bila na vrhu je imela takoj v nosu markerja, ki je bil na desni strani. Če Luna, ne bi bila Luna, se ne bi dokopala do markerja. Pa se je punca zmuznila skozi vse palete in oblajala markerja od blizu, iz oči v oči. Po nekaj laježih prijavim najdbo in odhitim do nje. Ko sem prišla do palete izpod katere se je slišal lajež, Lune nisem videla. Ful jo pohvalim in kličem in kličem. Itak ni hotela takoj priti k meni, ko pa je želela igračo od markerja. Ko je le smuknila ven (premakniti sem morala 3 palete), sem jo z odločnim "išči" in "kje so barabe??" poslala na levo stran, na vrhu plošč.

Odločno je šla, brez vračanja proti desnemu - že najdenemu. Ko sem hodila navzdol po kupu, nazaj na izhodišče sem bila prepričana, da bova imeli zunaj še tretjega markerja. Iz njenega obnašanja je bilo namreč razvidno, da ima markerja v nosu. Ampak potem je šla punca nazaj na desni grob lajat na markerja, ki ga je že našla, spet iz oči v oči. Najbrž je Luno zmotilo, da sta markerja bila tako blizu skupaj in pa, da je bil desni marker, do katerega je lahko prišla veliko "lažji", kot tisti na levi strani, ki je bojda bil 4 m globoko pod paletami.

Izkazalo se je tudi, da Lune nisem znala najbolje odvoditi in ji pomagati, da bi šla nazaj oblajat zadnjega markerja. Moje neizkušnje so naredile svoje - bolj se posvečam šolanju psa, kot šolanju vodnika (mene). Mah, ničesar ne obžalujem, sam da je pes fajn, jaz pa rabim nekaj več izkušenj, da bom znala izkoristiti vse Lunine sposobnosti.

Luna je šla potem še enkrat oblajat desnega markerja (skupaj 3x), žal je potem nisem več spravila na kup, na levo stran. Vendar je delala intenzivno slabe pol ure z jezikom do tal. Po pretečenih okrog 26 minut, sva nehali z iskanjem (na razpolago sva imeli 30 minut).

Najino celotno iskanje je zadostovalo za 102 točke. Sodnica je zelo pohvalila Lunino prvo najdbo (bila je tudi ena izmed redkih psov, ki je našla markerja v ostruških), ne zadovoljna pa je bila z mojim delom - da premalo pomagam psu. Ahja, nimam še filinga kaj se sme na izpitih in kaj ne. Na treningih ponavadi delamo tako, da je pes čim bolj samostojen....


POSLUŠNOST 
Sodnik: Vilem Babicka
Točke: 43/50

V soboto sva ob 11h imeli poslušnost. Kljub temu, da sva prejšnji dan že padli iskanje, je bilo kar nekaj treme. Ampak to tiste pozitivne, pa malo zmedenosti pri češkem sodniku, drugače je bilo vse OK.

Zelo zadovoljna sem s celotno poslušnostjo, čeprav bi prosta vodljivost meni bila ljubša, če Luna ne bi malo zaostajala za mano. Ampak lepo počasi... prvič sva dobili na poslušnosti več kot 40 pik in na to sem zelo ponosna. Najini poslušnosti sva dodali dve vaji, ki sta bili ocenjeni z visoko oceno in to sta plazenje in stoj v gibanju.

Končno sva tudi na izpitu pokazali, da se Luna zna plaziti. Plazenje imava že nekaj časa narejeno na treningih, na izpitih pa je vedno šlo nekaj narobe. No, tokrat pa je na povelje "DOL" in "LISICA" plazila celih 10 m, brez dodatnih povelj in brez vstajanja. Juhuhuuuu! Plazi se le malo v klin.
Stoj v gibanju je tudi bil super, prvič na izpitu. Prostor in sedi v gibanju imava že nekaj časa narejena, samo tokrat se je pri sedi, malo po tem, ko sem se obrnila proti njej, ulegla. Prostor pa super.
Aport je bil tudi kar ok, čeprav je namesto, da bi bila v osnovnem položaju stala, a čakala na moje povelje "drži". Prinesla ga je tudi kar dobro, vendar se je usedla en meter pred mano. Še malo več treninga, pa bo tudi ta vaja na izpitu boljša.
Vaja naprej spet sanjska, odlaganje pa tudi. Čeprav jo je pri ležanju nadvse vabil metuljček, ki je letel v njeni bližini, hihi.

sprostitev na koncu poslušnosti s trikcem "JUHU" (foto: HK)

končna ocena (foto: HK)

OVIRE 
Sodnik: Gerd Thanner
Točke: 44/50

Ovire so bile na programu prav tako v soboto, ob 15h. Večino vaj je opravila super, kot ona zna. Nekaj težav je imela na začetku lojtre in med deteširanjem. Vendar sva vse skupaj dobro izpeljali in zadostovalo je za 44 točk. Spet zadovoljna z najinim delom.

Na koncu naj še omenim, da je bil od vseh prijavljenih tekmovalcev za iskanje v ruševini pozitiven le eden, in sicer Poljak. Pozitiven pomeni, da je na vseh disciplinah dosegel 70% možnih točk. Mi2 sva med "LUCY LOSERji" bili sedmi. Čestitke vsem tekmovalcem, tako uspešnim, kot manj uspešnim!

KLIK do slik