Poletni vikend

Minuli vikend sva z Luno več ali manj preživeli v Ljubljani. V soboto poletnih 27 stopinj na Igu in popoldne na Krimskem poligonu, v nedeljo pa znosnih 19 na Šmartinski ruševini in pri nečaku v MednemJ.

V soboto smo nekateri člani ERP imeli predavanje na Igu z naslovom "Psihične značilnosti in doživljanja nesreč" (soočenje s poškodbami in smrtjo). Predaval nam je mag. Žarko Trušnovec (načelnik GRS Tolmin). Predavanje je bilo zelo zanimivo, sploh, ker nam je predavatelj teorijo ponazarjal na njegovih primerih iz prakse. Kot dolgoletni gorski reševalec ima ogromno izkušenj in zgodb o različnih reševalnih akcijah. Seznanili smo se s stresom in podrobneje o poškodbah in smrtjo ter kako se soočiti z njimi - največ štejejo pogovori med reševalci in da bremena akcij ne nosiš domov ampak jih razčistiš v krogu reševalcev.

S Tamaro sva imeli v planu, da po končanem predavanju narediva trening iskanja v ruševinski vasi na Igu, pa sva se odločili, da greva raje pogledati "novo" ruševino na Šmartinki, za katero sva izvedeli na reševalskem forumu. Ruševina je bila zelo mamljiva vendar, ker sva bili sami in nisva vedeli točno kje bi se dalo potrenirat, sva si rekli, da bova prišli sem kdaj drugič v večji zasedbi. Pa naju je pot popeljala do Krimskega poligona, kjer bodo v maju potekali izpiti - iskanje v gozdu, katerega se nameravava z Luno udeležiti. Poudarek sva dali na ovirah. Brez večjih problemov sva vse opravili.

V nedeljo zjutraj ob 7:30h sem se na hitro odločila da grem na trening iskanja k Jasni, potem pa še na obisk k nečaku v Ljubljano. Jasna je namreč taka dobra dušica, da je o stanju ruševine na Šmartinki poročala na reševalskem forumu. V Celje bi ta informacija sicer prišla bog ve kdaj, najbrž ko bi stal tam nov nakupovalni center;). Hvala Jasna, da deliš te informacije z ostalimi. Pridružila sem se pisani druščini in z Luno naredili eno rundo. Včasih so na tem območju stale dolge podolgovate hale, kjer smo tudi že trenirali in kjer sva z Luno uspešno opravili najin prvi reševalski izpit R1. Kljub recesiji v gradbeništvu so začeli podirati te podolgovate hale in na tem območju bodo najbrž zrasli nakupovalni centri ali stanovanjsko-poslovni objekti,... le kdo bi vedel. No, zdaj pa so tam zruški, kupi neprijetnega materiala od opek, manjših blokov, žic, lukenj, napol podrtih hal,... Mislim, da se večini društev pozna, da več ali manj treniramo v zapuščenih hišah in potem se na pravi ruševini zgodi, da je psu neprijetno hoditi po prevrnjenih blokih, skočiti v luknjo,.... Luna se je sicer zelo dobro gibala po kupu zruškov, ji pa niso dišale luknje - da bi notri skočila.
Najprej je iskala na kupu neprijetnega meteriala, kjer je bil marker v eni izmed lukenj. Kar dolgo je potrebovala, da ga je našla. Med njenim iskanjem se je veter polegel, ko pa je spet začelo rahlo pihati je dobila markerja v nos. Super, da je tudi na treningu malo dlje iskala, vesela pa tudi kako se je oddaljevala od mene. V luknjo ni skočila, oblajala ga je od zgoraj navzdol. Potem sva naredili motivacijo, da bi skočila v eno izmed ostalih lukenj. Ker je bil malo pretrd oreh zanjo, da bi skočila v cca 0,5 m globoko luknjo, smo zadevo poenostavili, da je skočila v luknjo globoko le 0,2 m. Hvala Jasni za super narejeno motivacijo, delo in sploh celoten trening, pa še za slikeJ!

Nekaj slikic iz treninga na Šmartinki v galeriji ŠKD Logatec - klik!