sreda, 14. marec 2012

Lavinski tečaj Vršič

Na Vršiču se je od 7.3. do 11.3.2012 odvijal že 40. lavinski tečaj ERPS v organizaciji KD Ljubljana. Tečaja na Vršiču sva se z Luno udeležili prvič, žal pa sva delali le dva dni, saj sva v soboto zjutraj šli že naprej, na lepše. 




SREDA (na kratko)
  • Prihod na Kočo na Gozdu (ki leži ob cesti na prelaz Vršič - od Kranjske Gore je oddaljena 8 km), kjer smo bili nastanjeni.
  • Razvrščeni v 4. skupino, katere vodja je Jasna Šporar (v skupini so še Nina, Matej, Davorin, Jože, Tanja, Peter in Uroš).
  • Sprehod z Ginny &Nadjo.
  • Večerja – slasten krompirjev golaž.
  • Druženje … s sladko napolitanko (hvala mami Sonji) …

ČETRTEK
Ker je letos bilo snega že bolj malo, smo se vsako jutro podali na 40 minutni pohod na vrh prelaza Vršič, kjer smo imeli štiri delovišča. Prvi dan smo na našem dodeljenem delovišču v bližini Erjavčeve koče pripravili štiri grobove.



Ko smo začeli delati s psi, se je najprej skril vodnik svojemu psu v  grob-trugo in vodnika so zakopali s snegom. Večina psov, ki so že delali na lavinah, so kopali ob vodniku in bili za to nagrajeni z igračo (ali hrano). Ker nam je kopanje grobov vzelo kaj nekaj časa, smo v tem dnevu naredili le še eno rundo, a v njej še tri manjše. Pri Luni mi je bilo najbolj pomembno, da ima željo in vztrajnost pri kopanju in da se sama prebije do markerja. Zaradi konfiguracije snega in iznajdljivostjo Jasne, se je to dalo narediti. Motivacija pa je tudi naredila svoje.


PETEK
Pred iskanjem v snegu, nam je Klemen Volontar pri Erjavčevi koči praktično pokazal, kako se uporablja žolna, kako se sondira, koplje, … Nato smo lahko še sami, pod njegovim budnim očesom, delali z žolno. Žal smo časovno bili malo omejeni, saj smo morali ta dan narediti še kako iskanje ali dva s psom.
Najin zadnji dan smo bili na delovišču na vrhu prelaza Vršič.  Naši predhodniki na tem delovišču, so se prejšnji dan zeeeloo potrudili z prekopavanjem območja iskanja (da je bilo območje iskanja dejansko podobno pravemu plazišču), ne samo s pripravo grobov.  Tako smo ta dan ponovno naredili dve rundi, v njej pa še tri manjše – motivacije, da je psu bil cel žur kopati po snegu ter vleči markerja ven iz groba in še malo naokoli po delovišču.


40. lavinski tečaj na Vršiču je bil kratek, a sladek, kot napolitanka mame Sonje, škoda res, da sva ga morali zapustiti po dveh dneh delaL. Jasna je super inštruktorica od katere se lahko vedno naučiš nekaj novega. Njen način dela mi je bil zelo všeč, saj se je posvetila vsakemu psu posebej, glede na njegovo znanje in motivacijo. Všeč mi je bilo tudi to, da je markerju, ki se je igral s psom (predvsem začetnikom) dajala navodila kako se naj igra in kaj vse naj počne, vse to v dobro naših psov. Res smo si vzeli čas za vsakega psa posebej. Prav zaradi tega smo se iz delovišč vračali zadnji, ampak vedno nasmejani in brez pritoževanj!


Ni komentarjev:

Objavite komentar