Breginjski kot

Na vrhu Kobariškega stola.

Tudi letošnji praznik - Marijino vnebovzetje, smo izkoristili za aktivni oddih ob reki Nadiži. Od petka 10. avgusta pa vse do srede, 15. avgusta 2012 smo uživali v lepotah Breginjskega kota in okolice, tako kot lansko leto KLIK. Tudi zasedba je bila enaka Tia, Grega & Tamara ter mi, trio adijo, nastanjeni pa smo bili ponovno v kampu Podbela. Pet dni smo imeli na polno natrpan urnik. Predvsem smo se podajali v hribe in se vsak dan namočili v Nadiži. 

Krasji vrh 1773 m 

Pogled na Krasji vrh iz Krna.

V soboto smo se odpravili na Krasji vrh iz Planine Zapeč, mimo snežne jame, nato pa po krožni poti nazaj do planine. Pot je bila lahka, veliko je bilo ravnih delov in gozda. Na poti smo si z velikim zanimanjem pogledali ruševine Soške fronte, pogledovali smo proti Soški dolini in občudovali okoliške vrhove gora. Res super & u izi tura.

Ruševine prve svetovne vojne & vrh. 

Pogled proti Bovcu.

BUNGIEEE 

S Tamaro sva imeli za nedeljo rezerviran BUNGIE, ki sva ga obe prejeli, kod darilni bon za rojstno dnevno darilo. Pri šestnajstih letih sem bila jaz prvič na bungiju, zdaj drugič. Kljub temu je bilo še vseeno kar nekaj adrenalina, a nič strahu. Waaa super fajn se je predati teži gravitacije, škoda le, da prehitro mine. Sicer sem pred leti skočila tudi iz avijona v tandemu, vendar ima vsako adrenalinsko doživetje svoj čar in svojo dozo adrenalina. Video sledi kmaluJ.

Tolminska korita 

Ker smo se morali do bungia peljati vse do Solkana, smo si nazaj grede ogledali še Tolminska korita, ki so najjužnejši del Triglavskega narodnega parka.

Krn 2244 m 

Ponedeljek je bil rezerviran za pohod na Krn. Najprej je bilo v planu, da bi se podali gor v zelo, zelo zgodnjih jutranjih urah in bi na Krnu dočakali sončni vzhod. Vendar smo se zaradi nizkih temperatur in ne poznavanja poti odločili, da ta podvig naredimo kdaj drugič. Tako smo iz Planine Kuhinja štartali okoli 6 ure, Tamara, Tomaž in jaz. Grega pa se je s Tio in Luno zapeljal do Lepene, potem pa smo se dobili na Krnskem jezeru in šli skupaj v Lepeno in nazaj v kemp v Podbeli.

V ozadju Gomiščkovo zavetišče na Krnu.

Do Gomiščkovega zavetišča na Krnu smo potrebovali 2 uri in 27 minut. Malo se je potem vlekla pot od Krna do Krnskega jezera, ki je potekala po žgočem soncu in ni in ni je bilo konec. Na jezeru pa veselje dveh psov, ki sta dočakali svoje lastnice. Uh, kako smo potem uživali ob ohlajanju v NadižiJ, ki je popoldne imela nekje 22 stopinj (tako je pokazala moja nova fancy ura;), bojda ima kako stopinjo ali dve manj).

Na Krnu.

Kobariški stol 1673 m

Na Kobariški Stol smo jo mahnili v torek iz vasi Breginj. Do cerkve Svete Marjeteje se je pot strmo vzpenjala po gozdnem delu, nato se je začel strm travnati del in malo mučno sonce in vročina. Ampak smo prišli na vrh v relativno kratkem času, saj smo porabili 2 uri in 10 minut.

Medtem je Grega lovil ribe v Soči, seveda z dovolilnico. Letos nas je, najbolj pa sebe, razveselili s 45 cm trofejo - "šarenko". Mmmmmm je bila slastnaaaaa!

Sredo smo izkoristili za kasnejše jutranje vstajanje, pospravljanje, namakanje v Nadiži, ki je dopoldne imela 19 stopinj, potem pa pot poti domu. Na poti domov smo se ustavili še na kosilu-večerji v Gostilni in pizzeriji Portus v Uncu. Mmmmmm hrana je bila za vikati, priporočam obisk te gostilne in divjačinske jedi, mljask, mljask!

Na svidenje Posoški konci, do naslednjič JJJ!!