Pa sva šli na sneg, na obronke Paškega Kozjaka. Vzrok za to je bil moj služben postanek, na dobri polovici poti iz Doberne do Paškega Kozjaka. Pa sem morala izkoristila lep sončen dan še za pasji sprehod na snegu. Tako sva se po geološkem ogledu, odpeljali do višine nekje 1000 m in žurka na snegu, se je kljub temperaturam pod lediščem in mrzlim severnim vetrom, začela.
Paški Kozjak je okoli 7 km dolgo pogorje, ki ga od drugih ločita reki Paka in Hudinja. Najvišjo točko doseže na Basališču (1272 m). Zaradi delno izboljšanih cest iz Pake, Doliča, Vitanja, Dobrne in Vinske Gore je Paški Kozjak vse privlačnejši za številne obiskovalce tako iz Šaleške doline kot od drugod. Tukaj je pot, po kateri sem se deloma peljala s 4x4 - KLIK, jo bo pa potrebno enkrat v prihodnosti prehoditi, saj gre za res lepo pokrajino in čudovite kmetije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar