Delali smo v Furnici Merkschi, na kupih ostruškov. S sabo sem prinesla leseno skrinjo-košaro, ki je dolga 90 cm, široka 42 cm in globoka 40 cm, da smo lahko markerje zakopavali. Skrinja ni ravno velika, vendar se z malo iznajdljivosti da vse narediti. Pa sem bila jaz poizkusni zajček. Skrinjo smo do vrha zakopali v ostruške, potem sem se jaz noter stišala tako, da sem v njej ležala, noge (od kolena naprej) pa sem imela zunaj, na ostruških. Skrinje se zaradi mojih nog ni dalo zapreti drugače, kot tako, da so čez mene dali šotorko, nanjo pa zmetali ostruške. Vse bi bilo ok, če se šotorka zaradi teže ostruškov ne bi začela pogrezati, pa sem si jo pridržala z rokami... teža je bila vedno večja in ko je v grobu postalo vedno bolj temno, ostruški pa so pritiskali navzdol, me je za kako minuto zajela panika. Počutila sem se utesnjeno, srce mi je razbijalo, vroče je bilo kot v peklu,... Potem sem se nekako umirila, ko sem slišala Hilla, kako me vneto išče. Grob smo nato izboljšali tako, da smo čez pol skrinje dali pokrov od skrinje, da se je šotorka pogrezala le pri nogah in ne pri glavi. Kak smo mi pametniJ!!
Tudi Luna je iskala na ta grob. Delala je res super! Ko je locirala izvor vonja, je najprej kopala, potem je začela lajati in Tomi ji je počasi odpiral grob.
V naslednji rundi sva iskali eno osebo na neprijetnem kupu, ki je bil sestavljen iz palet, manjših hlodov in ostruškov. Ko sem jo spustila, je šla daleč stran od tega kupa, proti hlodom. Nisem je direktno usmerila na ta kup, da ne bi bilo prelahko. V glavi je imela, da je marker nekje med kupi hlodov. Dobro se je gibala, gor in dol po hlodih. Ko je bila na poti nazaj sem jo usmerila na kup. Želela je priti čim bližje markerju, ko je ugotovila, da ne more mimo palet (markerja smo malo ogradili s paletami), je začela prepričljivo lajati. Sledil je še pobeg pod kupe hlodov, BP.
Ni komentarjev:
Objavite komentar