sobota, 29. september 2012

bOOts





Ker si je Luna ravno danes porezala en del ob blaznici - kar globoko, sem se spomnila, da še nisem objavila videa, kako sem jo navajala na pasje čevelce... hodila je kot kakšen lipicanec, hihi. No, na srečo ji teh čevljev ni potrebno veliko uporabljati, zdaj jih bo nosila prvič v "zdravstvene" namene.


petek, 28. september 2012

Labroholik

Čeprav mi Pika velikokrat para živce z njeno odvečno energijo, ki jo najbolj sprošča na Luni, ima tudi veliko svetlih trenutkov, ko je prav prisrčna, sicer je pa res neumorna delavka. Še ko ima jezik do tal (ima pa ga vedno), bi ona še vedno šla po žogico ali frizbi ali pe le nagajala Luni. Jaaa, taka je. Najbrž se ji v življenju premalo dogaja in ko je z nama, ji res dogaja na polno. Uh, kaj vse bi se dalo početi z njo... a žal ni moja, je pa v familiji. Mogoče pa nekega dne...


četrtek, 27. september 2012

Happy Autumn!

                                  

AUTUMN IS A SECOND SPRING WHEN EVERY LEAF IS A FLOWER.
Albert Camus

Happy Autumn - KLIK



ponedeljek, 24. september 2012

23. Pikin Festival

Sobotno dopoldne sva z Luno preživeli med pikami... J



Že tretje leto zapored se je naše društvo predstavilo na Pikinem festivalu v Velenju, kjer je mrgolelo radovednih otrok, pisanih nogavičk in plišastih opic. Ker so se nekateri otroci malo bali psov, smo jim le pokazali nekaj trikcov, predvsem pa so bili naši kosmatinci na voljo za čohanje, kar je otroke zelo razveselilo. Z veseljam pa smo jim tudi pripovedovali, kako poteka šolanje reševalnega psa, kje vse smo že bili in kaj vse naši psi zmorejo. 
Luštno je bilo, sploh pa je Pikin festival en mali raj za otroke vseh starosti!


"A ji lahko dam jaz piškot?"


fehtanje



sobota, 22. september 2012

Priprave na PO2

Na vrhu Grmade z Luno, Lili, Tio in Sisi spodaj pa knežje mesto Celjeee.

Še sama ne vem, kako se točno pripraviti na izpit 2. stopnje iz iskanja v gozdu in to samo zaradi novega pravilnika. A v prvi meri je najbolj pomembna kondicija & motivacija psa, za kar lepo skrbimo. Kondicijo nabiramo na kolesu, dolgih sprehodih, s hojo na okoliške hribe, za še večjo motivacijo pa so poskrbele nove igrače.



Na treningih v gozdu tako delava na dveh stvareh, na usmerjanju in na samostojnosti psa. Vsega po malem, skratka. Zaradi novega pravilnika za PO2, pa je prisotno malo zmede. Predvsem, če bi bil teren na izpitu zelo poraščen in bi videl robove iskanega območja iz cca 10-20m. Kaj ti pol koristi reviranje psa, če ta preiskuje izven iskanega območja - če recimo hodiš po levem robu iskanega območja, pes gre v levo in preiskuje do 50 m stran od tebe, v bistvu je pa iskano območje levo, le 20 m stran od tebe. Potem pes troši energijo za brez veze. No, pa ravno zaradi tega dajem poudarek na treningih tudi na samostojnosti psa, ne samo na reviranju. Ahja, bomo videli, kako se bova znašli na prvem izpitu PO2, ki to žal ne bo tale vikend v Kopru (malo žalostna zaradi tega), zaradi družinske "ceremonije", bo pa Tolmin padel.

četrtek, 20. september 2012

Tug-E-Nuff

Igrače Tug-E-Nuff, manjše so za na poligon, večje za trening iskanja.

Mislila sem, da se Luna, ki se zelo rada vleče in bori za igračo, ne more vleči s še večjim veseljem in borbenostjo, da v igri vlečenja zmaga. To, da ima Luna rada takšne in drugačne vlečke nisem nikoli dvomila. Med ljubšimi so ji vedno bile piskajoče in kosmate vlečke ter "klobase" z dvojnimi ročaji. A na treningu v Tritolu smo prišli do zaključka, da je Luni top of the top igrača, prav igrača Tug-E-Nuff (tista z vijola ročaji-umetno krzno, na sliki zgoraj), ki je zelooo kosmata, kar velika in dober približek pravega plena. Hvala Jerneja! Na Lunino veselje, je punca ta teden dobila še eno podobno igračo s pravim ovčjim krznom (tista z oranžnimi ročaji, na sliki zgoraj), več pa ni!! Kaj dela, da jo dobi... nepojmljivo, prav zares. 
Naredila sem tudi test in sicer je imela na voljo vse igrače, ki jih premore. Igrače sem potrosila po celi terasi, ti dve z vijola in oranžnim ročaji sem dala vsako v svoj kot in na skrajne vogale, pa si je punca sama izbrala ravno ti dve. V gobec si je uspela stišati celo obe, no naposled pa je tisto z vijola ročaji spustila in sva se cukali le s tisto z oranžnimi ročaji. Fajn občutek, ko točno veš, katero igračo ima pes naj, naj najraje na celem svetuJJJ!

Toplo priporočam, kljub morebitni malo dražji ceni. Pri nas te igrače prodaja pasji.net. KLIK.


nedelja, 9. september 2012

IRO teden treninga MRT 2012

Teden treninga za MRT/EN 2012, ki je potekal v Tritolu (Avstrija), sem se letos udeležila prvič, in sicer kot pomočnik oziroma markerka, upam, da kdaj tudi drugače. Trening je potekal od ponedeljka 3.9. do petka 7.9.2012. Ko nisem markirala sva z Luno s pridom izkoriščali sanjske ruševine in tako sva domov prišli še bolj izkušeni, Luna pa s kakšno sivo dlako več, hihi. Med prostim časom sem si tu in tam z veseljem ogledala tudi naše na treningih, ki so se na tem treningu pripravljali na Einsatztest oziroma MRT - Mission Readiness Test.

hopala

Markirala sem bolj malo, no vsaj jaz sem pričakovala, da bom več. Sem pa bila takrat ko sem markirala v grobovih v povprečju tri ure. Ampak sploh ni bilo panike, no ja mogoče ni bilo najbolj prijetno, ko je kak pes prišel v grob, sploh če je bila to malina (ena od njih je namreč pogrizla našega drugega markerja). En dan sem markirala le na nočnem iskanju od 20. do 23. ure, prej sem pa lahko cel dan delala z Luno! Waaaaaaaaa res je bilo noro, sploh ker se nisva po težkih ruševinah le sprehajali ampak je Luna tudi iskala in to, tudi zaprte markerje in se pri tem zelo dobro odrezala. Priznam, da se ji ni ravno prijetno igrati v grobu ter na ruševini. Ko končno dobi igračo najraje zdrvi iz ruševine šus dol in jo na varnih tleh ubija in čaka, če se bo kdo tam igral z njo. Zaradi tega je domov sigurno prišla s kako sivo dlako več ali pa se je kaka zaenkrat le zakoreninila in bo kmalu zunaj. Ampak sva dobili nekaj odličnih napotkov od somarkerja in Jerneje, ki me je tudi razsvetlila z Luninim cviležem, preden začne lajati. Nikoli nisem pomislila, da je to zato, ker je v prevelikem nagonu... Ahja, sam da imamo na čem delati in nam ni nikoli dolgčas. Je pa frčafela res lepo delala in se  presenetljivo dobro gibala po ruševinah. Jeeeej bravo pes!!

šnof, šnof, si tu? ne! gremo naprej...


malo gor


šnof, šnof .. tu nekaj dobivam, malo bolj se še potrudim, pa bo igrača mooojaaa ;)


Hvala erpovemu markerju, Jerneji, Anji, Dušanu ter Gregorju za fantastične treninge in seveda ostalim našim Kaji, Ivi, Tilnu in Blažu za super družbo v kombiju in šotornih duženjih.


sobota, 1. september 2012