sreda, 10. julij 2013

Vaja za mlade vodnike ~ Logatec



V nedeljo, 7. julija sva se z Luno udeležili Vaje za mlade vodnike v Logatcu. Vaja je bila sicer namenjena tistim, ki so v minulih dveh letih hodili na vodniške izpite. Jaz sem bila pomočnik Tilnu na ruševini. Tamladi so imeli pester program, saj so v soboto obnovili znanje iz orientacije, delali so z GPSi ter imeli predavanaje o pripravah in odhodu na večje vaje in iskalne akcije. V nedeljo pa so poleg treninga na ruševini imeli še trening v gozdu, iskanje v strelcih (brez psov), prvo pomoč na terenu ter vrvno tehniko. Skratka res zanimiv in pester programJ!
Na prizorušču iskanja v ruševini se je zvrstilo vseh 5 skupin. Za vsako skupino smo imeli uro in pol časa, kar se je najprej slišalo veliko, kasneje bi pa kaka minuta več tudi bila dobrodošla. Zvrstili so se psi, ki so bili na različnih nivojih znanja, tako smo delo prilagodili vsakemu psu posebej. Velika večina psov je perspektivna, bo pa potrebno še nekaj vaje in vztrajnosti, da bodo prvi izpiti v žepu. 
Kot markerju mi je bilo zanimivo opazovati pse, ki imajo za nagrado pri markerju tako igračo, kot hrano. Pa se mi zdi da s hrano ali uničujejo igro ali pa pes sploh ni zainteresiran za igračo in bi bilo bolje, da bi delal le na hrano. Res je zanimivo videti, kako nagrajujejo pse v različnih društvih. V našem društvu noben pes ne dobi pri markerju in hrane in igrače, ali eno ali drugo. Se mi zdi, da manj kompliciraš, bolje je. Sicer pa vsak po svoje boga moli!






Z nekaterimi "tamalčki" smo se tudi sprehodili po ruševini. Da ni bilo Luni dolgčas, sem jo vzela s sabo in nastalo je nekaj fotk:

Malo gor...


...malo dol.


Pa spet gori...


in doli.


Pa nekje vmes!


FOTO: Matjaž Korpivc


FOTO: Matjaž Korpivc

FOTO: Matjaž Korpivc


Ena od skupin.


FOTO: Matjaž Korpivc

Tudi Luna je prišla na svoj račun in je lahko delala po delu zadnjih skupin (pred kosilom in pred zaključkom). Skupno je oblajala pet markerjev v različnih grobovih. Lepo je oddelala svoje, čeprav območje iskanja ni bilo veliko, smo pa vsekakor našli zanimive grobove tudi za malo bolj izkušene pse.





Srečen pes z iskrico v očeh!


4 komentarji:

  1. Kombinacija hrane in igrače je super sistem dela, če ima pes ful rad oboje in v primerih, ko ima pes sicer raje hrano kot igračo, ampak želimo psa pripeljati do tega, da bo imel zelo rad tudi igro z markerjem. Je pa res, da v tem drugem primeru poleg obeh oblik nagrade potrebuješ zelo dobrega markerja, ki to dvoje zna dobro skombinirati in speljati. Ali pa zraven dobrega inštruktorja, ki markerju ves čes nagrajevanja daje podrobna navodila kdaj kaj narediti. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Verjamem, da funkcionira pri nekaterih psih.
    Sam če psi rangirajo nagrade, se pravi, da jim je eno sigurno ljubše, kot drugo, tudi če se jaz kot marker na trepalnice postavljam. Zakaj bi jim potem vsiljeval tisto drugo, ki jim je slabša nagrada? Samo zaradi tega, ker se nam mogoče fajn zdi, da bi se pes igral.

    OdgovoriIzbriši
  3. Zato, ker različne oblike nagrad omogočajo delo na podlagi različnih nagonov. Nekateri psi se že sami po sebi ful radi igrajo in niti ni toliko bistveno, kakšna ta igra je. So pa tudi psi, pri katerih je treba igro razviti in šele, ko jih naučimo se igrati, igro res vzljubijo in šele to ti potem omogoča delo na neki drugi ravni ;)
    Seveda se pa sem in tja najde pes, kjer je ves trud zaman in enostavno delaš na hrano in je to to...

    OdgovoriIzbriši
  4. Se strinjam s tabo, da je treba igro narediti. Ampak se je dogajalo, da se je pes v prvi rundi na polno igral (vlekel, renčal...), potem je vodnik v naslednji rundi dal še hrano (da je marker naredil menjavo) in takrat se je zgodilo, da se pes ni želel igrati sploh, ampak je na polno lajal v pričakovanju hrane...

    OdgovoriIzbriši