Treningi na domačih ruševinah

Hm, je že res, da sva imeli skoraj eno letno pavzo, pa vseeno za pse drži, "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna!". Škoda le, ker to ne drži vedno v pozitivnem smislu, hihi. Sploh ko z najstarejšim psom v društvu (jup, Luna je nastarejša med aktivnimi psi) delaš na starih in poznanih ruševinah. Ponavadi kar na pamet kuka po grobovih, sploh v Začretu. Primer iz nedavnega treninga v Merkši, pa je bil že nadvse smešen. Luna res zelo rada išče na ostruških. To je dokazala tudi na Državnem prvenstvu reševalnih psov leta 2011 (KLIK do objave), ko je bila eden redkih psov, ki je našla markerja zakopanega v ostruških. No, na torkovem treningu je imela skritega le enega markerja med hlodi, ampak njej so ostruški tak fajn, da jih je prešnofkala po dolgem in počez. Kar na enkrat pa je na obrobju začela noro kopati, potem pa še lajati. Ja fak, punca, bolj si ne bi mogla izmisliti! Le kaj ji je dogajalo v glavi? Najbrž nič, ker je na pamet neki delala. Dvomim, da je vonj markerja iz hlodov poneslo cca 50 m stran na ostruške in da bi bil vonj tako močen, da bi kopala in potem še lajala. Kr neki vam pravim!

Kopanje po ostruških je nadvse zabavno ;) (fotka je iz Tise iz leta hm?)