Pula 2011

Minuli podaljšani vikend sva z Luno preživeli v Puli, kjer sva se udeležili "20. godišnja vježba HUOPP 2011". Te vaje, ki je potekala od 29.9 do 2.10.2011, se je udeležilo okrog 60 vodnikov s psi, iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Madžarske, Norveške, Avstrije, Nemčije, Italije, Švedske in Finske. Tokratna zasedba Slovencev je bila zelo velika, poleg članov ERPS (klik na sliko), ki nas je bilo največ, so se vaje udeležili tudi DVRPS in REPS.

člani ERPS

Najin inštruktor je bil Peter Földvári iz Madžarske. Naša skupina je štela pisano druščino tako vodnikov (Madžara, Norvežana, Hrvatica in dva Slovenca) kot tudi psov (dve mešanki, dve labradorki, border, malinoa in beauceronka). Letos sva delali na istih ruševinah, kot lani (KLIK), vendar zaradi drugega inštruktorja - "drugih oči", sva delali na drugih skrivališčih, bile so druge ideje za iskanje,... 

moja skupina

Lunica je bila vse dni odlična. Ponavadi sva vedno delali prvi in Peter nama je vedno pripravil zanimiv zalogaj. Všeč mi je bilo, ker nikoli nisem vedela, kje je skrit marker, vendar sem zaupala Luni, njenemu nosu in delu.

Najbolj me je presenetil s skrivališčem v NLPju (slika spodaj). Me je kar malo zmedlo, ko je Luna najprej cvilila okoli njega, nato pa začela lajati. Seveda me je zmedlo tudi zato, ker smo lani delali na istem delovišču - Muzil, pa smo omenjen NLP izkoristili le za povzročanje hrupa. 

neznani leteči predmet - krožnik

V naslednji rundi sva še izboljševali lajež pod letečim krožnikom in Luna je vedno zlezla spodaj, ko so pomočniki nagrajevali njen lajež in le za nekaj cm dvignili "krožnik". Tako je spet dobila nov vzdevek - ŽABA.

CRAZY FROG pod NLPjem J 

Eno zanimivo iskanje je bilo tudi v soboto, v Muzilu, ko smo v enem od objektov izkoristili dolg hodnik v kletnem prostoru in luknjo skozi steno... še ena dobra pogruntavščina, sploh zaradi čudnih tokov vonja v kletnem prostoru. Marker je bil za debelo steno ob tej lukni, luknja je bila nekje 70  cm od tal, premera je imela okrog 15 cm. Luna je kar dolgo šnofkala po hodniku, preden je markerja dobila v nos. Spet sem delala prva, tako da nisem vedela kje je ta luknja, pa sem pustila Luno, da dela. Vmes bi jo, po inštruktorjevih navodilih, morala ustaviti in ji nekako dopovedati naj išče samo prvih 30 m hodnika. Tega nisem storila, naj punca išče, tako kot sama najbolje zna. Ko je našla markerja, smo naredili še eno motivacijo, spet v to luknjo, za utrevanje laježa.

Zanimivo mi je bilo tudi Lunino oblajanje markerja na višini dobra 2m, v Katarini. Spet nisem vedela kje je marker, Luna je začela cviliti, nato pa med laježem skakti v luft proti izvoru vonja, proti markerju. Bila je lajajoča pink-ponk žogica.

ruševina FORT FORNO

Zadnji dan, v nedeljo dopoldne, je na vrsto prišla tudi meni najljubša ruševina v Puli - FORT FORNO. To je gospa ruševina, za prste oblizat. Poleg tega, da je na spektakularni lokaciji, s pogledom na Brione, nudi ruševino v pravem pomenu besede. Tu mi je bilo zelo všeč Lunin velik napredek pri gibanju po zruških. Sicer nismo iskali na tem območju, smo se le sprehajali s psi in res sem bila vesela, da se Luna bolje sooča z velikimi in manjšimi betonskimi bloki, kot lansko leto. 

Vse dni je imela na enkrat skritega le enega markerja, saj se je prvi dan, med prvim iskanjem izkazalo, da Luna preleti ruševino, najde oba markerja, potem pa gre najprej oblajati lažjega, nato težjega. Zaradi tega smo potem vse dni delali tako, da ko je našla prvega markerja, sva šli nazaj na izhodišče in skrili so nama drugega. To sva sicer nekajkrat počeli na naših treningih, vendar bo zdaj, nekaj časa to stalna praksa. S prehodom iz enega na tri ali štiri markerje nima problemov, za kondicijo pa tako ali tako skrbimo z motom na kolo, za zdravo telo.

Najin inštruktor se mi je zdel super, za vse nas se je zelo potrudil z  zanimivimi grobovi, tako da so naši psi dobili res nove in zanimive izkušnje. Me je pa kar malo motilo, ker me je omejeval z območjem iskanja in je rekel naj pokličem Luno, če je iskala predaleč. Jaz tega nisem storila, ker mi je všeč Lunina samostojnost, je pač dobivala na iskalni kondiciji, kar se mi je zdelo super fajn, motivirana je bila ves čas. Za primer, kar nekaj ostalih psov je imelo probleme z ne oddaljevanjem od vodnika. Kakšnega psa bi raje imeli? Vem, da bom morala začeti trenirati tudi to, vendar se trenutno pripravljava na izpite druge stopnje, ne na EINSATZTEST J, pes je le mlad.

just us

Kar mi je bilo na tej vaji všeč je tudi to, da se je Luna zmatrala tako psihično, kot fizično. Večkrat je imela tako skrite markerje, da je morala uporabiti svoje možgane in razmišljati, kako bo rešila podano situacijo. Znašla in odrezala se je res super. 

Vaja v Puli je kar prehitro minila, če bi delali še kakšen dan več, se ne bi nihče pritoževal. Temperature so bile zelo visoke, tako smo se tudi dvo nožni krdelniki oktobra kopali v morju, skoraj vsak dan. Letos je bila edina pomanjkljivost vaje, da ni bilo tradicionalne buzare. Drugače pa res super ruševine, zanimivi grobovi, dobra družba in fajn pes.

Spet ne morem mimo zahval J. V prvi vrsti hvala Sari in Tomiju, ki vse skupaj organizirata, mojemu inštruktorju Petru, pa naši vodji Jasni, Slovenskemu Petru, ki naju je prevažal na delovišča in en dan delil lunch pacet z mano (jaz sem ga pozabla vzeti, trapa jaz) in hvala vsem ERPovcem za takšna in drugačna druženja - v morju, na sprehodih, v kombiju, ob ščetkanju zob,....

KLIK do slik na reševalskem forumu