Son☼en dan

Končno je dan malo daljši in končno nad Celjem ni več zamorjene megle in na treningih iskanja je spet en mal bolj toploJ   komaj čakam, da se še ura prestavi!!!

Včeraj smo se po dolgem času dobili na treningu v Zaloški Gorici. Že doma sem v glavi splanirala najin trening. Punca bo spet iskala 4 markerje, ki pa ne bodo zahtevno skriti. Da ji je žurka iskat, laufat sem in tja, lajat in se igrat. In tako se je tudi zgodiloJ. V različnih prostorih male bajte so bili posajeni markerji, enega pa sem postavila na zunanji rob hiše. Najprej je našla od vseh najbolj zaprtega (bil je v nekakšni škatli, vendar ne preveč zaprt), potem tistega zunaj, sledil je tisti, ki je bil v kleti in na zadnje je našla markerja, do katerega se je morala povzpeti po strmi deski, potem pa iz nje še skočiti skozi okno/vrata v sobo. Sama je lepo, sistematično pregledovala prostore in okolico, jaz sem jo le usmerila kam približno naj gre. Tokrat je pri vseh dobila igračo. Malo sem bila skeptičn, če bo šla po tisti deski gor in potem še skočila skozi okno/vrata ("nešto izmedju"), pa je šla. Vse je naredila BP! Še markerji, ki jih je že našla in so potem ostali v prostoru, kjer jih je našla in se sprehajali, je niso motili, oziroma v tiste prostore tak ni več šla, ker jih je že pregledala... pameten moj pesJ!

V naslednji rundi je bil marker skrit v kleti, v naokol obrnjeni bani. Bana je bila podložena z desko, da je bil prostor za igračo. Malo je kopala, malo cvilila, naposled lajala. Sledil je le še pobeg za mizo čez neprijeten material in Lunino odlično lajanje na dveh nogah  sprednji sta bili na mizi.

Po treningu pa smo šli še na nočni pohod na Celjsko kočo. Je treba skrbet za pasjo in našo kondicijoJ!

simbolična spomladanska slika Celjske koče (klik)