torek, 31. julij 2012

JuMp jUmP ≈ žABa


Tale trikec Luna že na polno obvlada in ji je eden izmed ljubših. Roko na srce, tega trikca res ni težko naučiti, imeti moraš samo prave rekvizite pa je... Tamara ga je poimenovala "JUMP ≈ JUPM", jaz pa "ŽABA", ampak ukaz pri Tii in Luni sploh ni pomemben, samo da vidita steno in vesta kaj morata narediti. Malo sva zanemarili trikec PAJEK, ampak se ga je s Tamaro in ob vreči frolic takoj spomnila, hihi

Tule je pa še en video "ŽABE" v kampu, v Sarajevu 



ponedeljek, 30. julij 2012

MoRjE


Ko smo se vračali iz Durmitorja proti domu, se nismo mogli upreti vsaj enemu dnevu kopanja v morju. No, naposled smo bili na morju tri dni. En dan smo preživeli v Baški Vodi, druga dva dni pa v Pakoštanih z družino. Ampak plaže in mesta ob jadranski magistrali so zeeelo natrpane z ljudmi. Tako se je Luna lahko kopala v morju le zjutraj in zvečer, pa še takrat nisva bili popolnoma sami. Ob 7 uri zjutraj je bil skrajni čas, da sva bili na plaži, saj so že pred 8 uro začeli prihajali ljudje si rezervirati svoje mesto z brisačami. Zvečer pa se tudi niso spokali iz nje pred 20 uro. Tako smo se le še lažje odločili, da med poletnimi počitnicami dopusta definitivno ne bomo več preživljali na morju, tja se bomo spravili v juniju ali septembru.
Da pa ne govorim o cenah kampov ... na Durmitorju smo dali za devet nočitev 90e, za tri nočitve v Hrvaških kampih pa 108e za dve osebi, psa, elektriko in avtodom.



petek, 27. julij 2012

Durmitor



Ker smo se lani skoraj skuhali na julijskem dopustu ob morju (ponoči je bilo nekaj dni 30 stopinj), smo se odločili, da jo letos mahnemo v planine, kjer je malo bolj znosno. Pa smo za destinacijo izbrali Nacionalni park Durmitor v Črni Gori. Minule objave v blogu - Savin kuk (2313m), Črno jezero, Canyoning in Alpski bivak & Debeli namet (ledenik) - vse te čudovite lokacije so del Nacionalnega parka Durmitor. 

Pastirske hišice, v katerih je možno tudi spanje za 3e na noč.


Napotili smo se iz Celja, proti mejnemu prehodu Bregana, mimo Zagreba do mejnega prehoda Slavonski Brod do Sarajeva, kjer smo prvič prespali v kampu na obrobju mesta. Zvečer pa s tramvajem na Baščarčijo na slastne čevape, naslednji dan pa že do Žabljaka in Durmitorja. Od Sarajeva do Žabljaka, je bila naša povprečna hitrost 35 km/h - kar pomeni, da smo v 8 urah prevozili celih 240 km. Jaaa ceste so res gori doli naokoli s kar nekaj luknjami in makadama. Ampak je šlo, saj se nam ni nikamor mudilo. Na obrobju parka, smo se namestili v kampu Razvršje - KLIK, ki nudi tudi najcenejše apartmaje v okolišu Žabljaka (tudi pozimi, za vse turne smučarje & bordarje).


Nekaj za mojo dušo - najbolj hude gube, kar sem jih videla =)


Durmitor pa ... raj na zemlji za vse tiste, ki ste pripravljeni dopust preživeti malo bolj aktivno, daleč stran od mestnega vrveža, na samotnih plažah Črnega jezera in na še bolj samotnih vrhovih gora, kjer se najdejo tudi krpice snega. Durmitor ponuja tudi normalne temperature v poletnih mesecih, saj čez dan ni več kot 25 stopinj, ponoči pa se ozračje ohladi na prijetnih 16 stopinj. Najnižja temperatura ponoči je bila celo 8 stopinj.




Do Črnega jezera je bilo iz kampa 25 minut hoje. Cela pot okoli jezera traja približno uro in pol, takoj pa si najdeš svoj kotiček na plaži in mir. Tudi psu je dovoljeno kopanje. Voda je osvežujoča, ima nekje 20 stopinj, mogoče kako stopinjo več. Verjetno mi ni treba tudi posebej poudarjati, kako paše frišna voda in kopanje v jezeru, ko prideš iz hribov. V parku je sicer ogromno ledeniških jezer, vendar je Črno jezero najbolj primerno za kopanje. Zaradi suše so nekatera jezera tudi brez vode.


Sušičko jezero, ki ga ni bilo.


Mali minus Durmitorja je le to, da je vse daleč. Če smo šli v hribe, si rabil najprej dobro uro ali dve, da si prišel do točke, kjer se začne vzpon na vrh. Do nekaterih točk bi se lahko pripeljal z avtom, do drugih spet ne. Ampak tudi to je čar Durmitorja. Drugi minus je tudi, da na vrhovih gora ni planinskih koč. Super bi bilo, če bi lahko šel za 3 dni v hribe in bi potem spal po planinskih kočah, vendar tega Durmitor ne dopušča, žal. Najbrž Črnogorci niso mahnjeni na planinarjenje, pa zaradi tega niso postavljali koč, kaj pa vem??


Kanjon reke Tare.


Celoten park Durmitor si je najbolje ogledati s terencem. Tamkajšnji lokalci ponujajo "džip safari" z vodiči, po ne najbolj ugodi ceni - 120e na avto, v katerega gre 6 oseb + voznik. Mi smo imeli to smolo ali pa srečo, da smo šli sami. S terencem te popeljejo po celem parku in za videti je res ogromno lepega in neobljudenega. Vožnja traja 6 ur z vmesnim vstavljanjem za fotošutinge in kofetkanje. Za čuda so dovoljeni tudi psi, tako da je Luna lahko šla zraven. 




Če si že tako daleč od doma in imaš rad adrenalin, je za 120e na osebo vreden tudi Cnyoning v Nevidiu, ki ponuja res super soteskanje z veliko skoki. V ceno je vključeno še kosilo/večerja (jagenjček izpod peke s prilogo). Soteskanje v vodi, ki ima okoli 6 stopinj, traja dobrih 5 ur. Dolžina kanjona je 3.400 m, največja širina je 150 m, najmanjša pa 0,5 m. Res NORO doživetje!




Za pot domov smo izbrali Hrvaško in kratek dvodnevni postanek na morju v Baški Vodi in Pakoštanih. Tako smo šli iz Durmitorja, mimo Nikšiča, do Dubrovnika in po jadranski magistrali do Zadra, potem pa na AC in domov. Na Durmiotor se bomo sigurno še kdaj vrnili, vendar ne z avtodomom. V teh koncih se res splača imeti terenca in to takega, ki ga ni škoda za makadam in slabe ceste. Potem pa še ultralahek šotor, saj v parku ni prepovedano prosto kampiranje, pa jo mahneš z njim v hribe in dopust bo ponovno rajski.



sobota, 7. julij 2012

Tabor 2012

Naše društvo, ki konec avgusta organizira tabor reševalnih psov, je za omenjen dogodek uredilo spletno stran, na kateri so vse novice in informacije za tiste, ki se boste tako ali drugače udeležili tabora. 


Tabor je številčno omejen, zato pohitite s prijavami! Poleg ERPovcev pa so dobrodošli tudi člani drugih organizacij, ki se ukvarjajo z reševalnimi psi tako v Sloveniji, kot tudi tujini.

petek, 6. julij 2012

4 LeTa



       Vse najboljše sladka čokolada!!


“It's just the most amazing thing to love a dog, isn't it? It makes our relationships with people seem as boring as a bowl of oatmeal.” 
― John GroganMarley & Me: Life and Love with the World's Worst Dog