Tudi med tednom jo pogostokrat mahnemo na bližnje Celjske hribe (Celjska koča, Grmada, Brnica, Kunigunda). Prejšnji četrtek smo se na hitro, po kosilu ob 15:10 uri odločili, da jo mahnemo na hrib Šentjungert (ljudsko), kjer stoji stara božjepotna cerkev Sv. Kunigunda oziroma
"Goro" (569 m), kot ji pravijo domačini. Mi omenjenemu hrib(čk)u pravimo kar Kunigunda in tokrat smo se nanjo odpravili, da bi na njej ujeli sončni zahod. Ker smo časovno malo zamujali, smo gor skoraj poleteli in "Goro" osvojili v pičlih 40 minutah in ravno ujeli sonce, ki je tonilo za hribe.
Iz Kunigunde je kljub skromni višini (569 m) zelo lep razgled na okoliške hribe in doline. Na vzhodu je hribovit svet proti Vojniku, Šentjurju in na Kozjansko. Vidimo Konjiško goro, Boč in Donačko goro na severni strani, v bližini je naselje Šmartno v Rožni dolini in Šmartinsko jezero. Na jugu je Savinska dolina s Celjem, Petrovčami, Žalcem in Šempetrom na levem bregu Savinje ter Grižami in Preboldom na desnem bregu ob vznožju Posavskega hribovja z Maličem, Homom, Mrzlico in Veliko planino. Na zahodu je gornji del Savinjske doline proti Braslovčam pod vznožjem Doborveljske planote na severni strani dolini pa Gora Oljka, naprej proti zahodu vidimo Menino, Raduho in vrhove vzhodnega dela Savinsjkih Alp z Ojstrico. Na severni strani je v bližini Paški Kozjak, zadaj pa Uršlja gora in Pohorje. Res je lep razgled s Kunigunde!
