Ohridsko jezero (Makedonija)

V Strugi, mi4 :)

V torek 23.9.2014 smo iz Himar (Albanija) štartali proti Makedoniji in sicer je bil naš cilj Ohridsko jezero, kamp Sunrise v bližini mesta Struga. Pot je bila kar dolga, saj smo se vozili dobrih 6 ur. Na meji med Albanijo in Makedonijo nismo imeli nobenih problemov, cariniki so res ful prijazni do turistov. Malo problemov smo imeli z iskanjem kampa Sunrise, ki ga nihče v Strugi ni poznal. Idiličen, majhen kamp je od Struge oddaljen cca 2 km. Ko smo ga končno našli, nam je prijazen lastnik za dobrodošlico spekel čevape. Ob Ohridskem jezeru je bilo kar mrzlo, saj smo iz prijetnih 26 stopinj prišli na 18 stopinj. Ponoči se je ohladilo tudi na 8°C. 

V sredo smo se peš dopravili v Strugo, ki je res čudovito malo mesto ob Ohridskem jezeru. Prehodili smo jo po dolgem in počez, kofetkali, vmes pisali kartice, jedli tradicionalno makedonsko hrano, odganjali stritarje od Lune, predvsem mačke. Jaooo so to ena nadležna bitja. Lune se sploh niso bale, so pa fehtarile za hrano, medtem ko smo jedli. 

V četrtek zjutraj smo si ogledali še Ohrid, ki ni tako lep kot Struga, ampak vreden krajšega postanka. Potem pa proti Skopju, kjer je sledil še zadnji postanek našega potepa po Črni gori, Albaniji in Makedoniji. O tem več kmalu (upam ;)).

Albanska rdeča reka

Bye, Bye Albanija

Čudovito Ohridsko jezero

Pogled iz pomola proti kampu

Plaža v kampu

Na potepu po Strugi

Ohridsko jezero

Tradicionalna makedonska pojedina

Prazen kamp

Cartanje pred avtodomom

Ohrid

Ohrid

Ohrid

Ohrid

Trening na luštni ruševinci

Prejšnji torek smo imeli trening na pravi mali ruševini, ki je našim psom ponudila kar nekaj zanimivih iskanj. Ruševina se je izkazala tudi za naše začetnike, saj so nekateri psi bili res prvič na čisto pravi ruševini in delali so več kot odlično. Z malo domišlije in pravim usmerjanjem psa, smo jim naredili grobove tako, da so markerje v večji meri nakazali od zgoraj navzdol. Če bi se slučajno pes izmuznil v hišo, bi lahko markerja oblajali od blizu. V temi smo naredili tri super runde (v zadnji le oblajanje v luknjo), a žal so zaradi teme fotke slabe:(.

Himare

Plaža od kampa

Od sobote zgodaj popoldne pa vse do torka zjutraj 23.9.2014 smo uživali na Albanski plaži cca 20 km od Grške meje. Lušten kamp Kranea je posajen s starimi oljkami in ravno prav je velik, da ni gužve. Kamp je bil za ta čas začuda poln, seveda so bili v njem predvsem penzionisti iz Nemčije, Nizozemske, Italije in Francije. Slovencev v Albaniji nismo srečali. V kampu pa dva simpatična lastnika, mož in žena seveda. Recepcija je bila kar bar in mala oštarija v enem, kjer dobiš od kave, piva do lokalnih in trenutnih dobrot. Tako sva si skoraj vsak dan privoščila ribice. Čez dan je bilo vse dni cca 27 stopinj celzija, morje pa tudi še toplo za kopat. Celo jaz sem se namakala v morju, pa imam bolj zmrzljivo rit. Kar nama je bilo najbolj všeč v tem kraju je to, da zaliv ni posejan s hoteli in apartmaji. V tem zalivu so trije manjši kampi, dva mala marketa, ki tudi ponujata lokalne dobrote (sadje in zelenjavo), mogoče tri apartmajske hiše, nekaj hiš domačinov in to je to. Aja, kot povsod v Albaniji so tudi tukaj stritarji (potepuški psi), na srečo bolj bojazni, čeprav glasni, lahko bi bilo malo bolj čisto, ampak potem to pač ne bi bila Albanija. 

V torek zjutraj, ko so se nad Himaro začeli zgrinjati sivi oblaki, pa smo odpeketali proti Makedoniji in Ohridskemu jezeru. Več o tem, kmalu.

Naša rezidenca med oljkami

Na potepu po plaži

Paparaci ;)

Eden redkih bunkerjev, ki ni dobesedno zasvinjan

Čudovite stare oljke v kampu