Usposabljanje za bolničarja 2011

Leto je naokoli in spet sem se udeležila usposabljanja za bolničarja. Sicer bi se dalo 72 urni tečaj narediti v dobrem mesecu, vendar smo se v našem društvu odločili, da raztegnemo celotno usposabljanje na tri leta. Kar tudi ni tako slabo, saj vsako leto obnavljamo naše znanje iz prve pomoči ponesrečencem ob enem pa se imamo fajnJ.

tokratne torbe so res zmagale, polne so bile vsega potrebnega

Od srede 1.6.2011 do petka 3.6.2011, smo nekateri naši člani preživeli v prostorih območnega združenja rdečega križa Celje, kjer smo imeli usposabljanje za bolničarja. Velik poudarek je bil na pripravi za preverjanje regijskih ekip. Tokrat je usposabljanje vodil dipl.zn. Selmir Čopič, ki je zaposlen kot reševalec na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Veliko smo se igrali in predvsem uživali. Poleg nas, je na tem usposabljanju sodelovala tudi ekipa iz Srednje zdravstvene šole Celje. Tako smo se eni in drugi izmenjavali pri uprizoritvi nesreč. Eni so igrali podano nesrečo, drugi smo nudili prvo pomoč in obratno. Selmir si je izmislil marsikatero situacijo; od žura z narkomani in razgretimi najstniki, do nesreče na kolinah, pa družinskih tragedijah, prometnih nesrečah,... podobno, kot je potem bilo na preverjanju. Ob takem načinu dela smo se naučili veliko, če pa česa nismo znali, nam je Selmir pomagal.

V soboto, 11.6.2011 smo se tako v sklopu uspaosabljanja za bolničarja udeležili XVII. regijskega preverjanja usposabljanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo v Celju. Med dvanajstimi sodelujočimi ekipami, je nastopila tudi ekipa Mestne občine Celje, katero smo zastopali kot KD reševalnih psov. Ekipa na tekmovanju je bila lahko sestavljena le iz 5 članov in vodje ekipe. Ekipo smo sestavljali Majda - kot vodja ter Eva, Majdi, Darja, Sebastijan in jaz. Za moralno podporo sta skrbela Miloš in Eva H., Maja pa je bila zadolžena za fotografiranje. Iva, Neda in Davorin pa so skrbeli za predstavitev našega drušva.

Preverjanje je potekalo med Spodnjim Celjskim gradom in Domom ob Savinji Celje, kjer je na treh različnih prizoriščih potekalo oskrbovanje ponesrečencev. Poleg prikaza nudenja prve pomoči se je od ekip zahtevala ubranost in vodenje ekipe, pravilne obveze, delo s poškodovanci v smislu komunikacije, tolažbe, osnovno znanje za klic na številko 112 in priprava poškodovancev za transport. Časovno smo bili na vsakem delovišču omejeni na 10 minut. Delovne točke so bile tri:

• Na prvem delovišču je bila simulacija potresa v Celju. Poškodovanci so bili različno poškodovani, eden od ponesrečencev je bil celo ukleščen med ruševinami. Oskrbeti je bilo potrebno tudi amputacijo prsta, odrgnine, zmečkanine, zlome, poškodbe gležnja, roke in brade. Jaz sem imela na skrbi gospodično, ki je imela poškodovan gleženj in roko. Malo se je poznala jutranja ura in neubranost. Ampak gospodična bi preživela, brez večjih posledic.

• Na našem drugem delovišču je v kuhinji prišlo do požara in večina poškodovancev je imela opekline. Ena od oseb je predstavljala vinjeno osebo, ki je bila zelo moteč faktor. In glej ga zlomka, oskrbeti sem jo morala jazJ. Bila je zelo močna in sem jo komaj krotila. Hvala bogu je po nekaj minutnem "boju" padla ona v ne zavest, ne jaz- od napora;). Dala sem jo v bočni položaj in preverjala znake življenja. Vmes je tudi bruhala (revca). Ker sem bila prepričana, da bo prenehala dihat in jo bo potrebno oživljati, sem jo imela v tem položaju kar nekaj časa. Ko se mi je le zadelo, da ne bo, smo jo dali na nosila - ziher, je ziher. Sicer je bilo na tem delovišču potrebno prikazati še pravilno postopanje pri opeklinah različnih delov telesa. 

vinjena oseba, ki sem jo komaj ukrotila (foto: Maja Balon)

hvala bogu je padla v nezavest (foto: Maja Balon)

• Tretje delovišče je predstavljalo prevrnjen čoln na reki Savinji in oskrbeti je bilo potrebno štiri ponesrečence, med njimi je bil tudi utopljen otrok, za katerega sem skrbela jaz. Lutka katero sem oživljala je sicer bila dojenček. Oživljala sem jo dobrih 5 minut, nato me je zamenjala Eva in s tem smo si pridobili dodatne točke. Otrok je nato kmalu začel kazati znake življenja, pa smo ga dali na nosila. Ostali ponesrečenci so bili ponovno različno poškodovani, od odrgnin, raztrganin in zlomov, prav tako je bilo potrebno oskrbeti-oživeti utopljeno odraslo osebo. 

preverjanje življenjskih funkcij: "HALO, LAHKO POMAGAM"
(foto: Maja Balon)

sicer se dojenčku daje masažo srca z dvemi prsti, tu je bilo rečeno, da gre
za otroka, ne dojenčka in da pač imajo to lutko (foto: Maja Balon)

klic na pomoč - menjava pri oživljanju (foto: Maja Balon)

Naša ekipa je zasedla solidno 8. mesto. Imeli smo se res fajn tako na usposabljanju, kot tudi na tekmovanju, resnično smo se vživeli v podane situacije. Ob enem pa smo obnovili nekaj znanja, nekaj pa ga na novo naložili. Ker sem se tega usposabljanja udeležila že drugo leto, je v meni 2/3 bolničarjaJ!

Klik do slik (vir www.kdrp-celje.si)