Že, ko sva se peljali na trening sem študirala, kaj bi danes počeli v gozdu, pa sem se odločila, da bova sprobala najino usmerjanje. Marker je bil od izhodišča oddaljen 60 m po potki in potem 50 m pravokotno, desno od potke. Luno sem najprej - na izhodušču usmerila levo in punca je lepo pregledala tisti del, ko se je vrnila do potke, sem jo usmerila desno, vendar nisem sigurna da me je vidla. Malo sem bila v dilemi, ali jo naj kličem in s tem malo motim, ali naj jo usmerjam le ko me gleda. Najbrž je ne bi motilo, če bi jo poklicala in usmerila, bomo sprobali naslednjič. Desno stran je tudi lepo pregledala in mislim, da je imela markerja kaj kmalu v nosu, čeprav se je umes vrnila na potko. Tole usmerjanje nama že kar dobro gre, moram pa tudi Luni malo pustiti, da sama naredi svoje delo. To bova do jesenskih izpitov večkrat ponovili, bova pa tudi večali razdaljo, glede na to, da moraš ne izpitu pregledati (v dolžino) 200 m in ob tem levo in desno po 50 m. Markerja je dobro oblajala. Sledil je še pobeg na drugo stran potke in spet je odlično opravila svoje delo. Bravo!
Za naslednjo rundo sem mislila, da bova delali le oblajanje v gozdu, pa je Tomi naredil tak fajn zaprti grob, da sem se odločla, da ga tudi mi2 sprobava, tako kot večina ostalih:).
Ker je bila v grobu ravno pravšnja luknja za igračo, jo je marker motiviral, kar skozi luknjo. Luna je najprej na vse prtege iskala pot v grob. Umes pa seveda cvilila. Naposled se je odločila da bo lajala pred grobom. Pa jo je marker malo vzpodbudil, da je šla pod mrežo, šla na zadnje tace, se naslonila na paleto in lajala v malo luknjo. Vajo sva še enkrat ponovili in tokrat je takoj šla pod mrežo, na paleto in lajala. Super, zanimovo:)!
Na koncu treninga pa smo med naše kosmatince, razdelili še pasjo torto, ki jo je za Luno spekla Tamara, 100x hvaalaaa:D! Itak jo je zmanjkalo v hipu, naši psi so pač požrešni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar