Ker sva z Luno delali slab teden v snegu, sva tokrat v prvi rundi delali na višini, da je bilo malo drugače, no ja, kar fejst drugače. Marker je zlezel (v desnem objektu) po strmi lestvi v mansardni del. Z glavo pa je kukal dol, da je opazoval obnašanje psa. Luna se je kar namatrala, preden se je stacionirala in začela lajati. Dosti je cvilila in lovila vonj. Vmes se je tudi že hotla spravit po lojtri navzgor, no pa se je k sreči zadržala. Najbrž bi kak nori pes šel tja gor. Meni se je lestev zdela prestrma in tudi prečke so bile kar malo preveč narazen. Ko je le ugotovila, da ne more priti bližje k markerju, se je s sprednjimi tacami naslonila na lojtro in lajala gor. Po petih laježih jo je marker nagradil. Sledil je pobeg v sosednjo sobo, katere vhod je bil dodobra zadelan - s prevrnjenimi vrati, vrečami, deskami, kartoni,... Ker je bila motivacija, je Luna elegantno preskočila prepreko in oblajala markerja J.
V naslednji rundi sem se odločila, da bova delali na tri "lahke" markerje. Glede na to, da se začenjava pripravljava na R2, je potrebno včasih narediti na več kot dva markerja. Izkoristila sem tri prazne podolgovate hiše, v vsaki je bil po en odprt marker. V teh prostorih žal ne moreš nič kaj pametnega potrenirati, se jih pa da izkoristiti za usmerjanje. Luno sem usmerjala (kot kaže skica J) v vse zgradbe na poti in prav lepo je pometala ven vse markerje.
z rumeno je označena moja pot,
zelene puščice kažejo, kam sem usmerjala Luno
Danes je na treningu spet veljalo eno izmed zlatih pravil iskanja, ki se mi je že usedlo v um. Če narediš psu težek zalogaj za iskanje, je najbolje, da išče samo tistega, enega markerja!!, da se pač potrudi s tem "težkim" vonjem in ne gre iskati morebitnega lažjega markerja. Pri Luni se mi je namreč zdelo, da ko je iskala tistega na višini, in ko ga je imela že v nosu, je šla poiskat, če bi se dalo priti do njega kje drugje, oziroma če je mogoče kje skrit še drugi, "lažji" marker. Pa se je morala punca le potruditi za tega na višini J!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar