torek, 26. april 2011

Vaja pod Storžičem

V soboto, 23.4.2011 je pod Storžičem potekala eno dnevna vaja Območnih Enot in Začetnikov. Zanimivo je bilo, da je bilo skupin začetnikov kar šest, medtem ko skupin območnih enot le tri. Tokrat je bilo za začetnike bolje poskrbljeno, kot lansko leto (klik), vendar sva tokrat bili že v skupini Območnih EnotJ.


Bili sva v tretji skupini, katero je vodil Sebastjan Leban, v njej pa so bili še Marija, Vojko in Sebastjan M.! Rečeno je bilo, da je zbor Celjanov on 8:30h. Naš kombi civilne zaščite s prikolico za pse, nas tokrat ni razočaral in v Domu pod Storžičem smo bili točni (kombi je po AC spet zmogel neverjetnih 110 km/h). Skupine so bile regionalno "malo mešano", tako da, ne glede na to kdaj si prišel, si se načakal, da si prišel na vrsto za delo. Naša skupina je prišla na vrsto ob 11h, vendar nam na toplem sončku ni bilo hudega.

baza pred Domom pod Storžičem

V bazi smo dobili dve karti in gps. Karti se nista najbolje ujemali (kako je to možno, ne vem), gps pa je tudi delal malo po svoje in nas pošiljal na ne prava pota. Pa smo bili kar nekajkrat v dilemi, kje smo in kam gremo. Vendar se je z našim motom "znajdi se, po svoje" daleč prišlo in na dolgi trasi iskanja smo našli tri pogrešane od štirih, bravo mi. Žal dostikrat nismo vedeli kje točno je iskano območje, tako da je naš izkupiček najdenih presenetljivo doberJ. Vmes smo poskrbeli za našo in pasjo kondicijo, saj je bila trasa res dolga (hodili smo štiri ure), teren pa tudi kar strm.

večno dilema... smo na pravi poti??

Luna je dobro delala, kljub temu, da je nisem dala na povelje IŠČI, je hodila pred mano in se zanimala za okolico. Mislim, da že ve, kaj jo čaka, ko se razporedimo v strelce. Večino časa smo iskali v strelcih, le od prve do druge točke smo iskali ob poti, pa je eden s svojim psom hodil levo od potke, okoli 30 m stran, drugi pa desno na približni enaki razdalji, vmes smo se menjavali. Tokrat nisva imeli te sreče, da bi marker bil v najini špuri, vendar nič za toJ

Marija & Vojko

Kljub manjšim pomanjkljivostim je bila vaja dobra, moja skupina pa super! Proti Celju smo se odpravili okoli 15:30 ure. Kombi civilne zaščite je spet podrl nov rekord, za pot v Celje smo potrebovali uro in petdeset minutJ.


četrtek, 21. april 2011

Gozdarki



Trenutno se pripravljava na izpit iskanja v gozdu prve stopnje, ki ga bo maja organiziral KD Krim, junija pa KD Šmarna Gora. Ciljava že na pozitiven rezultat na Krimu, ampak nikoli ne veš, kaj se ti lahko pripeti, je tu za rezervo še junijski izpit. Treningi so super, pes dela.... malo pa že pogrešam ruševino, ampak tudi ta bo kaj kmalu spet v planuJ.

torek, 19. april 2011

Usposabljanje v Logarski dolini 2011



Od četrtka 14.4. pa do nedelje 17.4.2011 smo člani našega društva imeli štiri dnevno usposabljanje v Logarski dolini. Tega usposabljanja sva se z Luno udeležili že tretjič... joj, kako čas beži (lansko poročilo).
Imeli smo se res super fajn, glavna atrakcija pa je bila vaška gospodična - bigelka Lina, katero smo vsi vzljubili in ona nas. Sledila nam je na skoraj vsakem koraku (samo na plaz ni prišla), tako da smo z njo delali oblajanje, motivacijo, usmerjanje na kantice,... tudi bigl bi lahko bil pes reševalecJ!


Da pa ne pozabim omeniti moje bejbe, ki je dela odlično, tako na plazu, kot v gozdu. Na kložastem plazu pod Planjavo žal ni bil takšen sneg , kot v Brunecku, da bi njeno kopanje prišlo še bolj do izraza. Sneg je bil zelo leden, kložast. Vendar se je z malo več truda in dela dalo grob zapreti tako, da se je dokopala do markerja.
V gozdu sva dali poudarek na prvo linijo, na različne težke terene v gozdu, na markerjih pokritih s šotorko, pa tudi na markerjih v ležečem položaju, prečkanju potokov, poti,... ni da niJ. Marsikaj smo potrenirali. Luni omenjene zadeve niso delale večjih problemov, le enkrat jo je malo šokiral marker v ležečem položaju, pa je malo dlje časa trajalo, da je zalajala. In še, na enem posnetku se zelo dobro vidi, da markerja pokritega s šotorko ni videla, ga je našla samo na vonj (posnetek bo objavljen v prihajajočih dneh). S sabo sem namreč imela GO PRO kamero, s katero se da delati odlične posnetke. Med drugim zavzame 170º vidnega kota, njene pomanjklivosti pa so, da nima displeja in ne se ne da zumirati. Namenjena je pač športnemu snemanju. Posneli smo marsikatero prigodo, tako psov, kot vodnikovJ.


Dnevi so bili skoraj prekratki, da bi naredili vse kar smo si zastavili, vmes je bilo le toliko časa, da smo nahranili želodčke in odhiteli dalje. Nastanjeni smo bili v Cinkarniškem domu, kjer smo bivali in si kuhali. Večji del dneva smo bili zunaj, na terenu. Dopoldne smo delali na plazu pod Planjavo - ponavadi naredili dve rundi, potem nazaj do doma in kuhanje kosila. Po kosilu je sledilo usmerjanje na travniku, iskanje v gozdu, ali orientacija ali pa hoja v strelcih, zvečer pa različna predavanja. Le vreme nam ni najbolje služilo, vendar smo bili veseli, da vsaj vlivalo ni. Čez dan je bilo mrzlo, bolj ali manj oblačno, z zelo posameznimi sončnimi žarki, pa tudi s kratkotrajnimi snežnimi nevihtami. Ker nismo iz cukra, smo delali v vseh razmerah.

Na kratko:

ČETRTEK
OPOLDNE na plazu
  • priprava grobov (vsi smo bili v eni skupini, saj nas je v četrtek dopoldne prišlo bolj malo)
  • iskanje na delno odprt grob in motivacija na skoraj popolnoma zaprt grob

POPOLDNE v gozdu
  • usmerjanje na travniku, na kantice
  • motivacija v gozdu, poudarek na prvo linijo (spoznamo Lino)

PETEK 
DOPOLDNE na plazu
  • razdelili smo se v dve skupini
  • naredili še en grob na našem dnevnem delovišču
  • iskanje dveh markerjev, enega na zaprt in drugega na odprt grob
  • motvacija na zaprt grob - poudarek na kopanju

POPOLDNE v gozdu
  • iskanje v gozdu, poudarek na prvo linijo
  • hoja v strelcih brez naših psov, a z Lino!



SOBOTA
DOPOLDNE na plazu
  • večje območje iskanja, zakopan en marker, poudarek na kopanju
  • ful veliko območje iskanja, marker le ležal na snegu


POPOLDNE v gozdu 
  • ORIENTACIJA iskanje treh različnih točk v Logarski dolini (vseskozi nam sledi Lina)
  • na eni od točk iskanje v gozdu, poudarek na težkem terenu (Lina naredila prvo oblajanje in iskanje!)



NEDELJA
  • usmerjenje na travniku na ljudi (Lina naredila usmerjenje na kantice)
  • iskanje v gozdu, poudarek na ležečih markerjih in pokrivanju markerjev s šotorko (tudi Lina naredila drugo isanje in oblajala mimoidočeJ)



Podaljšan, garaški vikend v Logarski dolini je spet hitro minil. V dobri družbi in različnih, super fajn treningih čas kar prehitro mineva. Hvala vsem, za organizacijo, vodenje, markiranje, kuhanje, slikanje, snemanje,... Lina punčica naša bo pa vedno v naših debatah, upam da se nam drugo leto spet pridruži!! 


Klik do slik!

ponedeljek, 11. april 2011

Poletni vikend

Minuli vikend sva z Luno več ali manj preživeli v Ljubljani. V soboto poletnih 27 stopinj na Igu in popoldne na Krimskem poligonu, v nedeljo pa znosnih 19 na Šmartinski ruševini in pri nečaku v MednemJ.

V soboto smo nekateri člani ERP imeli predavanje na Igu z naslovom "Psihične značilnosti in doživljanja nesreč" (soočenje s poškodbami in smrtjo). Predaval nam je mag. Žarko Trušnovec (načelnik GRS Tolmin). Predavanje je bilo zelo zanimivo, sploh, ker nam je predavatelj teorijo ponazarjal na njegovih primerih iz prakse. Kot dolgoletni gorski reševalec ima ogromno izkušenj in zgodb o različnih reševalnih akcijah. Seznanili smo se s stresom in podrobneje o poškodbah in smrtjo ter kako se soočiti z njimi - največ štejejo pogovori med reševalci in da bremena akcij ne nosiš domov ampak jih razčistiš v krogu reševalcev.

S Tamaro sva imeli v planu, da po končanem predavanju narediva trening iskanja v ruševinski vasi na Igu, pa sva se odločili, da greva raje pogledati "novo" ruševino na Šmartinki, za katero sva izvedeli na reševalskem forumu. Ruševina je bila zelo mamljiva vendar, ker sva bili sami in nisva vedeli točno kje bi se dalo potrenirat, sva si rekli, da bova prišli sem kdaj drugič v večji zasedbi. Pa naju je pot popeljala do Krimskega poligona, kjer bodo v maju potekali izpiti - iskanje v gozdu, katerega se nameravava z Luno udeležiti. Poudarek sva dali na ovirah. Brez večjih problemov sva vse opravili.

V nedeljo zjutraj ob 7:30h sem se na hitro odločila da grem na trening iskanja k Jasni, potem pa še na obisk k nečaku v Ljubljano. Jasna je namreč taka dobra dušica, da je o stanju ruševine na Šmartinki poročala na reševalskem forumu. V Celje bi ta informacija sicer prišla bog ve kdaj, najbrž ko bi stal tam nov nakupovalni center;). Hvala Jasna, da deliš te informacije z ostalimi. Pridružila sem se pisani druščini in z Luno naredili eno rundo. Včasih so na tem območju stale dolge podolgovate hale, kjer smo tudi že trenirali in kjer sva z Luno uspešno opravili najin prvi reševalski izpit R1. Kljub recesiji v gradbeništvu so začeli podirati te podolgovate hale in na tem območju bodo najbrž zrasli nakupovalni centri ali stanovanjsko-poslovni objekti,... le kdo bi vedel. No, zdaj pa so tam zruški, kupi neprijetnega materiala od opek, manjših blokov, žic, lukenj, napol podrtih hal,... Mislim, da se večini društev pozna, da več ali manj treniramo v zapuščenih hišah in potem se na pravi ruševini zgodi, da je psu neprijetno hoditi po prevrnjenih blokih, skočiti v luknjo,.... Luna se je sicer zelo dobro gibala po kupu zruškov, ji pa niso dišale luknje - da bi notri skočila.
Najprej je iskala na kupu neprijetnega meteriala, kjer je bil marker v eni izmed lukenj. Kar dolgo je potrebovala, da ga je našla. Med njenim iskanjem se je veter polegel, ko pa je spet začelo rahlo pihati je dobila markerja v nos. Super, da je tudi na treningu malo dlje iskala, vesela pa tudi kako se je oddaljevala od mene. V luknjo ni skočila, oblajala ga je od zgoraj navzdol. Potem sva naredili motivacijo, da bi skočila v eno izmed ostalih lukenj. Ker je bil malo pretrd oreh zanjo, da bi skočila v cca 0,5 m globoko luknjo, smo zadevo poenostavili, da je skočila v luknjo globoko le 0,2 m. Hvala Jasni za super narejeno motivacijo, delo in sploh celoten trening, pa še za slikeJ!

Nekaj slikic iz treninga na Šmartinki v galeriji ŠKD Logatec - klik!

četrtek, 7. april 2011

Delavki





Avtorja obeh fotografij sta Sabina Dolinar in/ali Sašo Kaučič. Hvaalaa!!


Sliki sta iz državnega prvenstva J

ponedeljek, 4. april 2011

Državno

Minuli vikend (1.4. - 3.4.2011) je v Varpolju potekalo 3. Slovensko odprto državno prvenstvo reševalnih psov in mi2 z Luno sva zbrali pogum in šli opravljat izpit R2J. Nisva bili uspešni, saj nama je pri iskanju zmanjkalo eno oblajanje markerja. Ampak pes je bil fantastičen! Spet nova izkušnja, nova znanja, kar je pa najbolj pomembno, obe sva uživali v delu in to šteje največ.

Tekmovanja se je udeležilo približno 80 tekmovalcev, od tega cca 35 v ruševini. Ker je bilo odprto državno prvenstvo, so se ga udeležili tudi tujci od Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov, Madžarov do Poljakov,.... in še kak bi se našel.

ISKANJE 
Sodnica: Astrid Laner
Točke: 102/200

V petek sva po časovnici ob 14:40h imeli iskanje. Vendar so časovnice nekoliko prehitevale, pa sva na vrsto prišli malo prej. Ruševina ni bila bog ve kaj, tudi iskano območje ni bilo veliko. Preiskati je bilo potrebno dva kupa ostruškov in kup materiala, ki je bil sestavljen iz različnih ivernatih plošč in palet.

Pred iskanjem mi je bilo znano (in tudi ostalim tekmovalcem), kje so bili skriti trije iskani markerji. Dva sta bila na kupu iverk, razdalja med njima je bila manj kot 10 m, eden pa je bil zakopan v kupu ostruškov.

Ker smo kar nekaj treningov preživeli na ostruških, sem Luno najprej poslala na kup ostruškov. Bila sem prepričana v delo mojega psa na ostruških, pa sem jo poslala na kup, kjer naj bi bil eden od markerjev. Punca ga je kaj kmalu imela v nosu in začela je na vso moč kopati. Lune na kupu ostruška nisem videla, slišala sem njeno cviljenje in vedela sem, da je blizu markerja. Potem pa lajež, počakam na 4 laježe in prijavim najdbo. Luna je ta čas, ko sem prihajala do nje kopala, vmes lajala, pa spet kopala. Odkopala je cca 0,4 m ostruškov in se dokopala vse do ivernate plošče, ki je še prekrivala markerja. Ful jo pohvalim in že v prvo mi je uspelo, da se ni več vračala nazaj k markerju.

kup ostuškov, kjer sva našli prvega markerja

Nato sem jo poslala proti ivernatim ploščam, ki ji na začetku niso najbolj dišale. Prav po Lunino je šla iskati lažji dostop na vrh. Ampak naposled je ugotovila, da ni druge, kot da se povzpne nanje. Ko je bila na vrhu je imela takoj v nosu markerja, ki je bil na desni strani. Če Luna, ne bi bila Luna, se ne bi dokopala do markerja. Pa se je punca zmuznila skozi vse palete in oblajala markerja od blizu, iz oči v oči. Po nekaj laježih prijavim najdbo in odhitim do nje. Ko sem prišla do palete izpod katere se je slišal lajež, Lune nisem videla. Ful jo pohvalim in kličem in kličem. Itak ni hotela takoj priti k meni, ko pa je želela igračo od markerja. Ko je le smuknila ven (premakniti sem morala 3 palete), sem jo z odločnim "išči" in "kje so barabe??" poslala na levo stran, na vrhu plošč.



Odločno je šla, brez vračanja proti desnemu - že najdenemu. Ko sem hodila navzdol po kupu, nazaj na izhodišče sem bila prepričana, da bova imeli zunaj še tretjega markerja. Iz njenega obnašanja je bilo namreč razvidno, da ima markerja v nosu. Ampak potem je šla punca nazaj na desni grob lajat na markerja, ki ga je že našla, spet iz oči v oči. Najbrž je Luno zmotilo, da sta markerja bila tako blizu skupaj in pa, da je bil desni marker, do katerega je lahko prišla veliko "lažji", kot tisti na levi strani, ki je bojda bil 4 m globoko pod paletami.

Izkazalo se je tudi, da Lune nisem znala najbolje odvoditi in ji pomagati, da bi šla nazaj oblajat zadnjega markerja. Moje neizkušnje so naredile svoje - bolj se posvečam šolanju psa, kot šolanju vodnika (mene). Mah, ničesar ne obžalujem, sam da je pes fajn, jaz pa rabim nekaj več izkušenj, da bom znala izkoristiti vse Lunine sposobnosti.

Luna je šla potem še enkrat oblajat desnega markerja (skupaj 3x), žal je potem nisem več spravila na kup, na levo stran. Vendar je delala intenzivno slabe pol ure z jezikom do tal. Po pretečenih okrog 26 minut, sva nehali z iskanjem (na razpolago sva imeli 30 minut).

Najino celotno iskanje je zadostovalo za 102 točke. Sodnica je zelo pohvalila Lunino prvo najdbo (bila je tudi ena izmed redkih psov, ki je našla markerja v ostruških), ne zadovoljna pa je bila z mojim delom - da premalo pomagam psu. Ahja, nimam še filinga kaj se sme na izpitih in kaj ne. Na treningih ponavadi delamo tako, da je pes čim bolj samostojen....


POSLUŠNOST 
Sodnik: Vilem Babicka
Točke: 43/50

V soboto sva ob 11h imeli poslušnost. Kljub temu, da sva prejšnji dan že padli iskanje, je bilo kar nekaj treme. Ampak to tiste pozitivne, pa malo zmedenosti pri češkem sodniku, drugače je bilo vse OK.

Zelo zadovoljna sem s celotno poslušnostjo, čeprav bi prosta vodljivost meni bila ljubša, če Luna ne bi malo zaostajala za mano. Ampak lepo počasi... prvič sva dobili na poslušnosti več kot 40 pik in na to sem zelo ponosna. Najini poslušnosti sva dodali dve vaji, ki sta bili ocenjeni z visoko oceno in to sta plazenje in stoj v gibanju.

Končno sva tudi na izpitu pokazali, da se Luna zna plaziti. Plazenje imava že nekaj časa narejeno na treningih, na izpitih pa je vedno šlo nekaj narobe. No, tokrat pa je na povelje "DOL" in "LISICA" plazila celih 10 m, brez dodatnih povelj in brez vstajanja. Juhuhuuuu! Plazi se le malo v klin.
Stoj v gibanju je tudi bil super, prvič na izpitu. Prostor in sedi v gibanju imava že nekaj časa narejena, samo tokrat se je pri sedi, malo po tem, ko sem se obrnila proti njej, ulegla. Prostor pa super.
Aport je bil tudi kar ok, čeprav je namesto, da bi bila v osnovnem položaju stala, a čakala na moje povelje "drži". Prinesla ga je tudi kar dobro, vendar se je usedla en meter pred mano. Še malo več treninga, pa bo tudi ta vaja na izpitu boljša.
Vaja naprej spet sanjska, odlaganje pa tudi. Čeprav jo je pri ležanju nadvse vabil metuljček, ki je letel v njeni bližini, hihi.

sprostitev na koncu poslušnosti s trikcem "JUHU" (foto: HK)


končna ocena (foto: HK)


OVIRE 
Sodnik: Gerd Thanner
Točke: 44/50

Ovire so bile na programu prav tako v soboto, ob 15h. Večino vaj je opravila super, kot ona zna. Nekaj težav je imela na začetku lojtre in med deteširanjem. Vendar sva vse skupaj dobro izpeljali in zadostovalo je za 44 točk. Spet zadovoljna z najinim delom.

Na koncu naj še omenim, da je bil od vseh prijavljenih tekmovalcev za iskanje v ruševini pozitiven le eden, in sicer Poljak. Pozitiven pomeni, da je na vseh disciplinah dosegel 70% možnih točk. Mi2 sva med "LUCY LOSERji" bili sedmi. Čestitke vsem tekmovalcem, tako uspešnim, kot manj uspešnim!

KLIK do slik