Včeraj, smo na treningu isknja v gozdu našim septembrskim izpitnikom pripravili izpitno situacijo za izpit PO1. Z merilnim kolesom smo namerili razdalje in jim skrili dva markerja - enega na okrog 50 m in drugega na okrog 150 m. Namen situacije je bil, da dobijo predstavo, kako daleč je 200 m in kako se psi znajedejo v tej situaciji. Vsi so se odlično odrezali in našli oba markerja. Z inštruktorico Evo so ugotovili, kje so še kake pomanjklivosti, ki jih lahko popravijo do septembra.
Med treningom bi skoraj šli na iskalno akcijo v Vojnik, pa je bila preklicana, saj so pogrešanega našliJ!
Midve zaenkrat nimava v planu še it delat PO2, vsaj v septembrskem roku ne. Sva pa včeraj izkoristili pripravljeno območje iskanja, pa sva v dolžini 150 m imeli skrite 3 markerje, od potke oddaljenih 50 m in jaz nisem vedela kje so. Žal je Luna od treh našla le enega. Ampak je delala lepo, malo se je pustila usmerjati, veliko pa je delala sama. Napake sem delala jaz. Se pozna, da tele mesece po opravljenem izpitu PO1 nisva več dali toliko poudarka na usmerjanju in kondiciji za tečt... bo treba spet začeti. Zgrešili sva markerja na začetku, v prvi liniji in tistega na 150 m. V levo, kjer je bil marker v prvi liniji sem jo sicer poslala, a je šla punca po potki, ki je kmalu zavila v desno in ni šla v ravni liniji, da bi ga lahko dobila v nos. Jaz pa sem mislila, da če bi marker tam bil, bi ga dobila, pa ga ni. Itak pa sem bila prepričana, da je na desni strani, hehe trapa jaz. Potem je zelo lepo pregledala dolžino 100 m, levo in desno od potke, vmes našla enega in edinega najdenega markerja, potem pa se ni več tak fajn oddalila od mene. Drugi ne najdeni marker je bil na 150 m desno na hribu, pa ni šla dovolj daleč, tudi jaz nisem preveč vztrajala.
Ahjej, vaja dela mojstra, mojster pa vajo.
posnetek iz usposabljanja v Logarski dolini
Ni komentarjev:
Objavite komentar