Pula 2012

Letošnja "Vježba v Puli" je, zaradi svetovnega prvenstva reševalnih psov, ki bo od letos naprej potekalo v septembru, do nadaljnjega prestavljena na maj. In tako sva se z Luno že v maju, tretjič udeležila te vaje (Pula 2010, Pula 2011).

Inštruktor Vedran & Staša

Na kratko:

• bilo je super, treningi na polno - naša skupina ponavadi zadnja v hostlu 
• časa za kopanje v morju ni bilo - važno da smo garali in izkoristili ruševine
• inštruktor Vedran Babić iz KOSSP Zagreb, eden izmed boljših 
• pes delal fajn 
• o maturantskem plesu, bosih nogah na jahti, oranžnem kombinezonu, vožnje v taxiju, sanjarjenju o Kamenjaku, iskanju bic maca, ... žal mi je, ni vas bili z nami J

Večino ruševin v Puli že poznam, vendar je zaradi različnih inštruktorjev ista ruševina vedno malo drugačna. Naš inštruktor se je vedno potrudil z zanimivimi situacijami - grobove je prilagodil novemu pravilniku. S sabo je  imel celo improvizacijo "škatle za nakazovanje". Ni da ni!!

PETEK - Fort Forno

Moja najljubša ruševina v Puli, nas tudi tokrat ni razočarala. Za čuda smo dopoldne celo delali na drugi, manjši ruševini, ki je ponudila ogromno različnih situacij. Popoldne pa smo delali na tisti "ala standardni", ki ima del docela porušen in je res neprijetno za gibanje po njej. Če preštejem na prste rok koliko iskanj smo naredili ta dan, potrebujem obe roki. Naredili smo mislim da 8 rund. Vendar je le v eni pes iskal dva markerja, v vseh ostalih enega. Poudarek je bil na različnih situacijah - tema, nakazovanje na škatlo (naš inštruktor je zimproviziral oblajanje na škatlo- "ALERT BOX"), marker na višini, hoja po res neprijetnem materialu, nakazovanje markerja, ki je bil od nakazovanja psa oddaljen 2 m, hoja po zelo težkih stopnicah,...

SOBOTA – Muzil

Ta dan mi je Vedran, za dobro jutro, pripravil izpitno situacijo. Pripraviti sem morala tri igrače. Vedran, kot vodja delovišča mi je povedal, kaj se je zgodilo, kaj je za preiskat, kje se lahko jaz gibam, da se išče neznano število oseb, časa za iskanje imam, kolikor želim. Huh!! Ko sem spustila Luno, je kmalu imela v nosu markerja v pritličju in po Lunino smuknila do njega - prerinila se je čez deske, ki so zapirale grob. Nato jo pošljem po vijugastih stopnicah navzgor. Čez minuto ali dve spet lajež v drugem nadstropju, na koncu hodnika za zaprtimi vrati. Jeeej! Potem pa iskanje tretjega markerja ... Luno pošljem še enkrat po stopnicah potem še malo po pritličju, kjer je bila res v vseh sobah, se povzpela v prvo nadstropje, tam preiskala vse. Le na levem koncu dvorišča se je sumljivo zavrtela in povzdigovala nos. Dala sem jo še malo počivat, da sem jo potem še enkrat poslala, kjer je dvigovala nos. Nič! Po približno 20 minutah celotnega iskanja Vedranu rečem, da sem zaključila, da je vse preiskano. Ampak, da nisem ziher, kaj je bilo v levem kotu dvorišča. Na mojo veliko veselje sta bila skrita le dva markerja, torej je Luna našla vse. Tole je bil le test zame, kako dolgo bi "drkala" psa naj še išče. Potem pa motivacija, da je Luna bila nagrajena za ves njen trud. 

Sledilo je nekaj novega za nas in pse, mikrolokacija, ki smo jo učili s pomočjo roke (slika spodaj). Tam, kjer je vodnik vlekel svojo roko, mu naj bi pes z nosom sledil in šnofkal. Žal smo imeli smolo z vremenskimi razmerami, saj je pri vseh luknjah, kamor smo dali markerja pihalo noter. In psi so dejansko dali nos v luknjo, a vonjav ni bilo. Zaradi tega smo potem markerja dali drugam, da so psi dejansko dobili potrditev.

Vedran & Vir demonstrirata "šnofkanje"

Opoldne smo se prestavili na drugo delovišče v Muzilu, kjer ponovno nismo imeli sreče z vremenskimi razmerami. Namreč v tem objektu je fajn izkoristit luknje v stenah - marker je na eni strani, pes išče na drugi. Spet je pihalo v luknje, tako da so se psi morali zelo potruditi, da so našli markerja. V pomoč jim je bila roka markerja, ki je malo kukala iz luknje. V tej ruševini smo ponovno naredili kar nekaj rund. V predzadnji rundi pa so psi iskali tri markerje, vendar jim je bilo iskanje olajšano, saj smo jih pošiljali skoraj diraktno na markerja. V zadnji rundi pa motivacija in igraaaaaaaaaaaa. Na delovišču smo bili do 19 ure.

NEDELJA - Katarina 

Ker je to bil naš zadnji dan treningov, nas je Vedran vprašal: "Želite li ubiti psa ili želite raditi motivaciju?" Sama sem želela Luno "ubiti", pa sem za nasvet vseeno vprašala Vedrana, ki je dejal: "Pa možemo jo ubiti!!". Super! Kljub temu, da smo v dveh dneh naredili ogromno iskanj, se mi Luna ni zdela utrujena. Tako smo zadnji dan zaključili z iskanjem treh markerjev. Prvi je bil težek zalogaj, saj je bil v tleh, pihalo je SPET notri k markerju, za povrhu, pa je ta dan pihala še burja in so bili prostori dodobra prevetreni. Tako je Luna najprej našla drugega markerja, ki je bil v kleti in ga je nakazala iz pritličja. Vrata, pred stopniščem, ki so vodila v klet, so bila zaprta, saj smo želeli, da pes najprej najde prvega markerja - pri vratih ga itak ne bo nakazal. In ga je, tako Luna kot nekateri drugi psi. Ko je lajala na vratih, ji je Vedran le ta odprl in smuknila je po stopnicah v klet, za nameček pa je morala na koncu stopnic še preskočiti prepreko. Nato je našla prvega markerja, Luni smo pomagali tako, da smo ji luknjo malo bolj odprli, saj je že bila v sobi in ni dobila nič vonjav.

Za zaključek pa še en težek zalogaj. Tretji marker je bil skrit tako, da je pes moral iti v prostor, po vratih, nato pa še po zelo neprijetnem materialu, da je markerja oblajal od blizu (najbližje). Luna je najprej lajala s sprednjimi tacami na vratih v luknjo. Ker nekaj časa ni bilo nič, se je odločila, da bo šla po vratih gor. Najprej si je vzela premalo zaleta, prišla je do 1/3 vrat, nato pa je po kremplčih spolzela nazaj dol. Nato je šla po malo več zaleta, prišla do 1/2 vrat in spet spolzela nazaj dol. No, končno si je vzela še malo več zaleta in prišla do vrha. Malo pogledala in preverila kje lahko najlažje in najbližje pride do markerja in ga oblajala. Vesela sem bila, da je Luna brez moje pomoči (ukaza) šla po vratih navzgor, skratka da je sama rešila situacijo v kateri se je znašla. Bravo pes!!

To je to, vaja v Puli je bila ponovno super, drugače tako ne more biti - morje, fajn družba, odlične ruševine, super pes, tokrat je tudi nočno življenje zelo zaživeloJ. Vreme je zdržalo do nedelje v najbolj zgodnjih jutranjih urah, ko je začela pihati burja, kasneje se je tudi ulilo.

See ya next year!!