Srečno 2014!!

Žnabelček

Zadnji letošnji trening je minil v gozdu... Lunino leto 2013 si bom najbolj zapominila po Lunini operaciji in izgubi kar nekaj zob. Zanimivo, kako se ji na treningih iskanja, med privezom takole (glej fotko) zahaklja ustnica. Doma ali na sprehodu si jo vedno z jezikom popravi, da izgleda normalna, čeprav ne bo več nikoli simetrična, ampak nič za to. Na treningih pa zgleda da pozabi uporabljati jeziček in me na privezu vedno pričaka s privihanim žnablčkom, hihihihi posrečena je!

 

Petarde? Ne hvala!!

Še nikoli v življenju nisem vrgla nobene petarde, niti kakega drugega pirotehničnega izdelka in tudi v prihodnje bo tako! Nikoli ni prepozno, da se tudi ostali odpoveste tem dragim neumnostim, ki plašijo živali, tako domače hišne ljubljenčke, kot divje živali. 

Prazničen Trening

 

Na današnji prazničen dan smo kljub deževju imeli dodaten trening iskanja. Najprej smo se dobile na poligonu našega društva, kjer smo naredile nakazovanje na škatlo (o tem več v prihodnjih dneh), potem pa šle narediti še eno rundo iskanja v gozd. Kljub le trem udeleženkam treninga - nekaj ostalih naših članov je bilo na treningu v Ružički, smo trenirale 2 ure in naredile super trening. Luna je v gozdu iskala dva markerja, lepo je delala; motivirano in hitro. Le malo po svoje revira. Sicer sem se odločila, da jo bom pošiljala le v eno smer (če hodiš po robu iskanega območja, ne boš psa pošiljal izven njega), pa je punca po svoje preiskovala levo in desno od mene. Tokrat sem jo kar pustila, naj se punca nalaufa, saj je moto našega društva: "Kužek mora tekat!". Sicer bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti tudi pošiljanju le v eno smer. Kljub temu sem bila zadovoljna z njenim delom, saj imam danes prijetno utrujenega psa. 

Za posladek pa so naši psi na koncu dobili pasjo torto, ki jo je spekla Maja, naši vampeki so tako že polni od prazničnih pojedin (pa še bodo:D)!

Zmatran pes je fajn pes!

Priden Pan, najprej laja, laja, laja....

... po nagradi pa ti da lupčka, ker si mu tak fajn odmariral, hihi

Fuuul lepa torta (najbrž še bolj slastna, ampak to vejo le naši psi;))!!

Želimo vam ˙·٠•ČAROBEN•٠·˙ Božič

I miss snow

Prijetno s koristnim

Vsake toliko se dobiva s prijateljico iz Krškega, ki trenira reševanje pri Matjažu Zanutu in je zaenkrat še začetnica s svojo črno labradorko Lu. Včeraj sva se dobili ob Šmartinskem jezeru, saj trenutno hodita na Bioresonančno terapijo v Celje. Pa smo pred sprehodom okoli Šmartinskega jezera, naredile še trening iskanja. Ker sva bili sami sem takoj pomislila, da bi z Luno naredila iskanje brez ritualov, da pač greva na sprehod in bo nekje ob poti skrita Nina. Tak trening se mi je zdel še posebej dober, saj je Luna res mislila, da sva na sprehodu - ni bilo drugih psov, noben pes ni nikjer lajal, doma ni bilo nobenih priprav na trening (pakiranje nahrbtnika),... Luna mi vsakič znova dokazuje, da je rojena za takšna iskanja. Hodila in tekla je pred mano, malo po makadamski poti, malo pa tudi iz poti. Nekje 20 m preden sva bili pri Nini, pa jo je dobila v nos, šla pogledat kaj tam je in ker je nepremično sedela, jo je oblajala. Naredili sva še eno rundo z vsemi rituali, sicer je pa že tako vedela kaj jo čaka. Pa sem Nino skrila tako, da jo je malo dlje časa iskala, potem pa še kretek pobegec "v" podrto smreko. Vmes smo seveda naredili trening še z Lu, ki res lepo narpreduje. Potem pa je bil čas za sprehod, kavo in čvek, pes pa nadvse zadovoljen s tako aktivnim dnevom. 

Fox hunting

Gotenica 2013 & QUO2

Malo čudno je iti v Gotenico brez psa. A glede na to, da sem se z velikim veseljem udeležila predavanja, kjer smo se naučili uporabljati programsko opremo QUO2 (ki je namenjen organiziranju/analizi iskalnih akcij), sem pač Luno pustila doma. Rečeno nam je bilo, da bomo večino časa preživeli v učilnici za računalnikom, s psi bi lahko delali le v nedeljo. Da bi moj ljubi pes dve noči spal v mrzlem avtu, delal pa bi le v nedeljo? Toliko jo pa res imam rada, da ji tega ne privoščim. Pa je punca ostala doma na toplem in zabavala Tomaža. 

Usposabljanja za delo s programom QUO2 smo se udeležili pomočniki vodij enot in vodje enot. Tako je bila ravno pravšnja skupina 10 članov, ki smo se za to usposabljali. Delo je potekalo hitro in ne moteno. Tilen je bil glavni predavatelj, njemu oziroma nam v pomoč pa so bili še Vera, Jani in Blaž. Hvala vsem še tukaj, meni je tole bilo res super usposabljanje, saj vsako novo znanje prav pride. Ne vem zakaj nekateri mislijo, da smo bili nekako na silo vrženi v to in ne razumejo, da so nekaterim tudi take zadeve zanimive in uporabne (tako privat, kot službeno). Ne pa dolgocajtne, kot so mi nekateri pravili.

Program QUO2 se v ERPS uporablja za načrtovanje in spremljanje/analizo iskalnih akcij. Program je zelo prijazen do uporabnika, saj ko ga pobližje spoznaš je logičen in hitro dojemljiv. Usposabljanje za delo s programsko opremo je potekalo v soboto in nedeljo, in sicer tako teoretično kot tudi praktično. Iz naše Območne enoto so poleg mene sodelovali še Miloš, Lojze in Aleš. Ostali člani so s svojimi psi oba dneva delali na petih različnih deloviščih v okolici Gotenice - bojda so se tudi oni imeli super.

Sobota

- Spoznavanje programa in njegovih funkcij QUO2

- Vrisovanje načrtov iskanja

- Praktično delo in prenos na GPSe (načrt za iskanje in prenos na GPS za svoje OE). Območni enoti za Štajersko regijo, Posavje, Zasavje, Dolenjsko in Pomurje smo pripravili načrt; iskano območje, naredili sledi in vse podatke vnesili v GPSe, katere smo jim nato predali.

- Sledilo je iskanje naše Območne enote na terenu, ki smo jim ga pripravili. Naša skupina je morala preiskati del Goteniških stavb in travnik. Tako smo jim razdelili iskano območje na dva dela, prav tako se je skupina razdelila na "ruševince" in na "gozdarje". Ko so teren in objekte pregledali, našli markerje, so nam vrnili GPSe, da smo lahko naredili analizo dela.

- Prenos iz GPSov in analiza. Naučili smo se prenašati podatke iz GPSov na računalnike, podatke pravilno obdelati in urediti - pobrisati odvečne informacije in jih urediti v smiselni zapis v programu QUO2. Sledila je priprava za tisk in naše sobotno delo je bilo končano.

Analiza dogajanja na sobotnem iskalnem območju - "treki" in točke iz GPSov.

Nedelja

- Praktično delo. Ponovno smo naši Območni enoti - skupini pripravili načrt ter iskano območje. Tokrat smo jim dodali še poti. Sledilo je iskanje na terenu z GPSi. Tokrat smo zapustili učilnice in šli zraven na teren. Nekateri so vključili v iskanje svoje pse, drugi smo naši skupini pomagali pri delu z GPSi, saj ga večina še ni držala v rokah. Skupina se je razdelila na dve manjši skupini, saj je tako lažje hoditi v strelcih - v celi skupini naše območne enote je bilo 14 vodnikov s psi. Vodja leve (zahodne) je bil Ferdo, desne (vzhodne) pa Nevenka. Skupini sta štartali z nekaj minutnim razmikom, da se med iskanjem niso motili. V Nevenkini skupini,m kjer sem sama hodila je delo potekalo dobro. Žal nam je na koncu zmanjkalo časa, da bi preiskali še severovzhodni del iskanega območja. A obe pogrešani osebi so našli!

- Praktično delo. Po iskanju smo morali iz GPSov prenesti podatke na naše računalnike, obdelava podatkov in analiza pa sta nas čakala za Domačo nalogo. In tukaj je moja Domača naloga, ki sem jo prav po piflarsko naredila že v ponedeljek zvečer, poslala pa dan kasneje:

Domača naloga: analiza nedeljskega iskanja. Naši Območni enoti smo pripravili dva iskana območja (rdeča lika) in poti (modre puščice). Z zelenimi črticami je označena Nevenkina skupina, z modro-zelenimi pikicami pa Ferdova skupina. Zaradi časovno omejenega iskanja se ni preiskalo severovzhodnega dela iskanega območja. Sicer je bilo vse lepo preiskano, našli so oba markerja, škoda da ni bil kak GPS več v Nevenkini skupini. 

Kot sem že omenila je meni bilo tole zelo poučno predavanje, ki ga bom izkoriščala na prihajajočih iskalnih akcijah, prav pa mi bo prišel tudi v privat namene. Sicer se je izkazalo, da mi "dolgočasneži" iz učilnic, z znanjem precej prehitevamo tiste, ki so na terenu z GPSi. Tako bo potrebno sedaj po društvih poskrbeti, da se bo razširilo znanje tudi z delom z GPSi na terenu (da znajo slediti "trekom" in da sami poiščejo v GPSih območja iskanja, poti, točke, da znajo označevati najdene osebe, točko preimenujejo,...). Kljub temu, da na tokratni vaji v Gotenici ni bilo z mano Lune, je bila vaja super, jaz sem lahko kako minuto več spala, ker ni bilo potrebe po sprehajanju psa. Na naslednji vaji pa bo definitivno z mano Luna, da pomeče ven tiste markerje, ki so jih tokrat naši izpustili ;) !!

Rogla

Mislim, da ju tale ne najboljše fotka najbolje opiše; razštelani, veseli, norčavi ;)

Če bi pričakovala tooliko snega na Rogli, kot ga je bilo v petek, 29.11, bi s sabo definitivno vzela krplje. Tako jih pač nisem in s prijateljico Nino & Lu nismo prišle daleč na poti od Peska do Lovrenških jezer. Sicer ni bil niti plan da osvojimo Lovrenška jezera, saj smo bile malo pozne. Bil pa je nadvse zabaven sprehod po Pohorju, saj sta punci prav prešerno noreli po snegu, nama pa ni zmanjaklo dobre volje ob gazenju po ceucu. Sprehod pa itak ni minil brez fotošutinga...

Lu

Ready, steady...

Goooo

Vgrezalo se je tudi do riti!!

Malo labijskega cartanja ;)

Mašin Žaga

Plezarija

Velikokrat se zgodi, da moramo/morajo markerji pokazati svoje plezalne sposobnosti na treningih iskanja. Nekaterim to bolj, drugim manj uspeva;)! Vse za naše pse. 

V soboto zjutraj smo ponovno imeli dodaten trening, katerega se je spet udeležilo bolj malo članov (štirje z mano vred). Trening je bil zelo kvaliteten, saj smo trenirali na novi lokaciji v gozdu, vzeli smo si čas in prehodili iskalno območje po dolgem in po čez, medtem pa našli super zanimiva skrivališča. In recept za odličen trening je tu!! 

Sladka ~retro~ ČoKoLAda

Paški Kozjak

Pa sva šli na sneg, na obronke Paškega Kozjaka. Vzrok za to je bil moj služben postanek, na dobri polovici poti iz Doberne do Paškega Kozjaka. Pa sem morala izkoristila lep sončen dan še za pasji sprehod na snegu. Tako sva se po geološkem ogledu, odpeljali do višine nekje 1000 m in žurka na snegu, se je kljub temperaturam pod lediščem in mrzlim severnim vetrom, začela. 

Paški Kozjak je okoli 7 km dolgo pogorje, ki ga od drugih ločita reki Paka in Hudinja. Najvišjo točko doseže na Basališču (1272 m). Zaradi delno izboljšanih cest iz Pake, Doliča, Vitanja, Dobrne in Vinske Gore je Paški Kozjak vse privlačnejši za številne obiskovalce tako iz Šaleške doline kot od drugod. Tukaj je pot, po kateri sem se deloma peljala s 4x4 - KLIK, jo bo pa potrebno enkrat v prihodnosti prehoditi, saj gre za res lepo pokrajino in čudovite kmetije.

Bolje pozno, kot nikoli

Pred nekaj meseci sem pogruntala, da Luni ene stvari med iskanjem ne pašejo najbolj. Pa zdaj delava tako, da je Luni bolj fino. Malo pozno? Hm, kaj pa vem, včasih pač trajaaaa da pogruntamo svoje pse do potankosti - BOLJE POZNO, KOT NIKOLI!! 

Luna je vedno, ko je bila nagrajena pri markerju z igračo, z njo pridrvela k meni, češ "Anaaa lej kaj sem dobila!!", potem je igračo pokazala vsem na treningu in jo začela ubijati. No, tega "problema" se nisem lotevala z igro dveh igrač pri markerju (če igrača ponazarja zajčka, Luna je pa volk, kje v naravi si še videl, da bi volk na enkrat našel in ujel dva zajčka???!), čeprav nimam nič proti igri dveh igrač pri drugih psih. Zadevo sem začela reševati tako, da grem do markerja, medtem ko Luna laja nanj in potem se na polno igra z njim, ker sem jaz tam in mi ne rabi kazat kaj je dobila. S tem treniram prihod do markerja in Lune, tako ga ne zapusti, le še bolj divje laja, ko se ji približujem - v gozdu. V ruševini se malo umakne za pol metra, češ odpri mi grob. Da pa je vedno malo drugače, jo marker nagradi tudi preden jaz pridem do nje, ko pa se začneta igrat sem jaz že tam in potem spet vrača igračo markerju in želi igro.

"Anaaaa lej kaj mam!!"

Prihajam zraven, pes pa še bolj rine proti markerju.

Ko sem zraven, vztraja pri markerju.

Drugo sem ugotovila, da Luni nikakor ne paše, da med prvim in drugim najdenim klečim ob njej, jo z eno roko pridržim in z drugo usmerim. Bolj ji paše da kr stojim, ji rečem: "Še enega imava!" in jo usmerim in pošljem.
In to je to. Mogoče bom v pirhodnosti še kaj nagruntala, nasveszadnje se celo življenje učimo.

Nič več tega!

Od nedavnega pa le takole... J

Velenje: Stara Elektrarna

Ponovno se je našla zapuščena zgradba, kjer bomo predvidoma imeli nekaj treningov iskanja. To je Stara Elektratna v Velenju, katero smo prvič obiskali v torek. Pot do nje je za Celjanarje malce daljša, a se splača, da ne gulimo vedno Začreta (ta je najbolj v uporabi pozimi). Žal to niso zruški, se pa da potrenirati res marsikaj. Zelo priročne so palete, pa stiropor, mize, zanimive vijugaste stopnice, labirinti, ogromo praznih prostorov (za iskalno kondicijo) in še bi lahko naštevala.