 |
| Delfin in v ozadju Rt Škuljica in Baškin zaliv. |
Ker radi bolj aktivno preživimo dopust, smo se en dan odpravili na izlet s turistično ladico, ki je obljubljal ogled Golega otoka in Raba, pa slastno morsko kosilo ter ogled otoka Prvič in Svetega Grgurja kar iz ladijce. Poudarili so tudi, da je velika možnost videnja delfinov, a obljubili niso ničesar. Tako sta nam že v poznih jutranjih urah, ko smo ravno zapustili Baškin zaliv in se približali Prviču, nasmeh na obrazu narisla dva delfina. Jaz precej pravzeta, Tomaž niti ne, Luna je spala pod mizo, sem čisto pozabila, da sem se z delfini srečala že v San Diegu (božala sem jih v tamkajšnjem živalskem vrtu) in na Malibujski plaži, ko sva s prijateljico "kruzali" po obali od Los Angelesa do San Franciska, ampak takrat še ni bilo Lune in te objave ne sodijo v ta blog, hihi. Uglaunem res je bilo lepo videti dva delfina v Jadranskem morju, čeprav le za 5 minut, saj sta ob približevanju naše ladjice izginili v globino.
 |
| Dve delfinji plavuti. |
 |
| Naša pot. |
Izlet je bil sicer dokaj povprečen. Nam je bilo res škoda, da se nismo več časa zadrževali na
Golem otoku, kjer te njegova zgodovina prevzame in užalosti, saj so se na njem dogajale številne grozote, zapor pa je bil odprt vse do leta 1988 in na njem je bilo zaprtih tudi nekaj več kot 500 Slovencev. Škoda je tudi, da Hrvati ne vložijo več v turizem na
Golem otoku, bolj strokovnemu vodenju, ohranjanju infrastrukture,... Sem bila tudi na Alkatrazu in tam je vodenje res u nulo - dobiš "walkman" in na vsaki točki si zavrtiš posnetek, ki ga do naslednje točke ustaviš in tako dobiš en kup zanimivih informacij. Lačna znanja in zgodb iz Golega otoka, se bom podala v knjižnico. Luna se je po Golem otoku sprehajala zelo firbčno. Ne morem reči, da je na polno iskala, je pa pogledala v vsak prostor, ki se je znašel na njeni poti. Še Tomaž je nekajkrat rekel: "Kaj je s to Lunico, da se ji da iskati, ni pa nikogar skritega."
Na otoku Rabu smo se lahko namakali na znani plaži v
San Marinu (Loparju) imenovani "Rajska plaža". Meni je bila to v najstniških letih sanjska plaža, ko si hodil 100 m od peščene obale, po mivki, voda pa ti ni segala več kot do pasu in si lahko zganjal norčije po vodi. No, zdaj mi plaža ni bila več tako zanimiva, en velik minus plaže je, da se pes ne sme kopati (lahko umaže vodo ali kaj??), tako da smo večino časa na Rabu preživeli pod borovci in tako ni od tam nobenih fotk.
Ko smo se vračali iz Raba proti Krku, smo si iz ladjice ogledali še pečine na Sv Grgorju, kjer je bil v času Tita ženski zapor.
Več v fotkah:
 |
| Luna je na ladici večino časa prespala. |
Goli otok
 |
| Luna v ospredju preverja, če je mogoče kdo skrit. |
 |
| Propadajoče zgradbe. |
 |
| Ana na glas razmišlja: "Hmmm, če bi bili tukaj Eva in Tamara bi sigurno trenirale!" |
 |
| Najbolj znan izdelek iz Golega otoka, ki v bivši Jugoslaviji krasi mnoge terase. |
 |
| Tole je nabrž "lovilnica" dežja. |
 |
| Zgoraj na hribu stražarnica. |
Skoraj smo se dotaknili sten na Sv Grgurju
 |
| Čudivite prepadne stene na otoku Grgur |
Ni komentarjev:
Objavite komentar