Vaja "Železniška nesreča Rogatec 2013"

V petek, 7. junija sva se z Luno udeležili vaje "Železniška nesreča Rogatec 2013". Vaja je bila namenjena vsem intervencijskim enotam. Preverjalo se je pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč. Na vaji je bilo predpostavljeno, da je v kraju Rogatec v neposredni bližini Železniške postaje prišlo do trčenja lokomotive s potniškim vlakom. Zaradi trčenja je potniški vak iztiril in se zaletel v lesen gospodarski objekt ob progi. Na vlaku in porušenem objektu se je vnel požar. Znotraj vagona in med ruševinami je ostalo ujetih večje število potnikov, med katerimi so številni lažje in težje poškodovani ter potencialno mrtvi.


Na samo prizorišče "nesreče" smo se pripeljali z vlakom (vozili smo se 200 m).


Nameni in cilji vaje:

• Preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev iz načrta zaščite in reševanja ob železniški nesreči Občine Rogatec.
• Preveriti načrt zaščite in reševanja predvsem v delih, ki se nanaša na opazovanje in obveščanje, akriviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, vodenje izvajanja ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
• Preveriti ustreznost vodenja intervencije in vzpostavitev skupnega vodenja intervencije v smislu koordinacije z različnimi službami.
• Preveriti komuniciranje in sodelovanje med posameznimi enotami in službami, delovanje zvez ZARE ter način medsebojnega komuniciranja.

Enoto reševalnih psov Celje so vključili v vajo nekje na sredini same vaje, saj so najprej svoje delo opravili gasilci, nato bolničarji, nekje vmes pa še mi. Žal so nam gasilci vzeli enega od poškodovancev, sicer jim je bilo rečeno, da nam morajo pustiti eno pogrešano osebo v vlaku in eno v neposredni bližini vlaka. Pa so vzeli vse poškodovance iz vlaka, nam pa je vodja intervencije ves čas pravil da je ena pogrešana oseba še v vlaku. Mi smo zaupali svojim psom, na kar je tudi vodja vaje to ugotovil in nam dal pogrešano osebo v vagon.

Psi so v okolici vlaka delali precej zmedeno, saj se gasilci niso odstranili iz območja in so nadaljevali s svojim delom. Kjer so psi iskali, jih je bilo okoli 15 in nekateri so sedeli, drugi delali. Tako je Luna zelo dolgo rabila, da je oblajala poškodovano osebo, ki je ležala v travi. Ko je končno vklopila lajež, pa kar ni hotela nehati. Poškodovanec je ležal nezavesten in se na moje klicanje ni odzival. Ker je bil v nezavesti, sem ga postavila v bočni položaj, javila najdbo našemu koordinatorju, le ta je javil naprej vodji vaje in poslali so bolničarje, da prevzamejo poškodovanca.
Bolj suvereni so bili psi pri preiskovanju vagona, kjer ni bilo gasilcev oz motečih dejavnikov. Žal so pregledovali prazne prostore, dokler nam niso dali poškodovano osebo v vagon. Tudi to je Luna odlično oblajala, kljub temu da je oseba čisto povprečno sedela na stolu vlaka, se zelo bala psa, se zakrivala in Luno malce odrivala stran. Bravo pes moj!!

Na koncu je sledila analiza dela vseh, ki smo na vaji sodelovali, za konec pa še večerja v prostorih Občine Rogatec. Na takšnih vajah je res zanimivo opazovati delo psov, saj delajo drugače kot na treningih in dejansko na iskalnih akcijah v gozdu. Vodja vaje nas je na koncu vaje opozoril, da bi lahko zahtevali, da se odstrani gasilce iz območja iskanja, saj so bili za naše pse zelo moteč faktor. Sploh zaradi tega ker so nekateri sedeli v sami bližini ležeče, poškodovane osebe, se glasno pogovarjali, spet drugi so delali... in so bili psi kar malo zmedeni. Le Luna si je prišla gor, da mora na onega ležečega lajati. Res zanimiva izkušnja.

Čakanje, da pridemo na vrsto za delo.

Oskrba poškodovanca, ki ga je Luna našla.

Oskrba ostalih poškodovancev.

Za konec še eno oblajanje z nagrado.

Mi in naši psi.