ponedeljek, 28. oktober 2013

Nasmejana Kunigunda


Na Sv. Kunigundi

V nedeljo smo se ponovno odpravili na Kunigundo. Ponavadi TriuAdiju uspe priti gor in dol v eni uri. No, tokrat smo bili na izletu številčnejši in seveda smo se prilagajali najmlajšemu pohodniku - Maticu, ki je sicer kar prekipeval od energije. Na poti gor smo imeli dve zelo kratki pavzi, da se je Matic ožejal, kljub temu smo vrh osvojili v dobri uri. Na vrhu smo malo posedeli, poštempljali Matičev planinski dnevnik, "škljocali" s fotičem, se odžejali, jedli kostanj in druge zdrave dobrote, ter se vrnili nazaj v dolino, kamor je šlo brez pavz, a brez vika in krika pa nikakor ne;).


Nekje na poti - kako je lepa ta jesen :)


Poziranje




Prva pavza za gašenje žeje.


Druga pavza za gašenje žeje. Luna preverja, če se pri Maticu najde tudi kaj zanjo.


Luna zvesto čaka pri moji mami, na Matica, da se odžeja.


Em, se samo meni zdi, da mu manjkajo rogeci ;)


Na vrhu.


Ku-Ku


Anaaa dej Luno dol iz klopce!


Teta Ana opisuje izlet v Matičev planinski dnevnik



Po koščku čokolade... vik in krik ;)



Ni komentarjev:

Objavite komentar